(PORTRET TEDNA) Vsak ima možnost za spremembe

Zanj se lahko mirno napiše, da je ena bolj prepoznavnih osebnosti Celja. Pa ne le na šolskem področju. Izjemno dejaven je bil in še vedno je tudi na kulturnem. Projekt Hiša kulture Celje je postavil skupaj s svojim prijateljem, dirigentom Simonom Dvoršakom, s katerim sta v gimnazijskih letih igrala klavir štiriročno v paru. Ob njegovi zaposlitvi na Gimnaziji Celje – Center je ta šola po dolgi tradiciji le dekliškega zbora dobila prepoznavne fantovske zasedbe; njegov prvi "otrok" na tej šoli je bila zasedba Oktet 9, ki je tudi po odhodu dijakov na študij ostala skupaj. Zadnjih šest let šolo tudi vodi, a ob tem še vedno poučuje glasbo, spremlja dijake na izletih (na lastne stroške, kot velja za ves njegov učiteljski zbor), ob vikendih pa mu ni težko priti nazaj in dijakom, ki se srečujejo pri obšolskih dejavnostih, šolo odkleniti ali zakleniti. "Delohobik" pač, torej tisti, ki iz hobija razvije delo, samega sebe označi Deleja, srečen, da opravlja poklic(anost), o katerem je sanjal kot otrok in ki mu daje ogromno energije.

Iskanje mesta pod soncem

Generalno dobro, vizije pa ni

Ob tem že razmišlja, kako bi v prihodnjem šolskem letu organiziral pouk, da bi dijaki imeli več časa prav za obšolske dejavnosti. Torej, šolski sistem vendarle ni tako zacementiran, kot trdijo nekateri? "Normativni del je pač takšen, kot je. Če ga vzameš zelo dobesedno, dejansko nimaš časa delati kaj drugega. Če ga vzameš bolj pragmatično, seveda s prvo nalogo varovanja zakonitosti, predvsem pa enakih možnosti za vse in prilagajanja znotraj tega, potem se mi pa zdi, da se da. Ogromno je dobrih praks. Generalno gledano ne bi smel nihče o slovenskem šolstvu govoriti slabo. Ko pa gremo analizirat, kaj imamo in kam naj bi šli, pa spet ne moremo nič govoriti, ker če kogarkoli od odločevalcev vprašamo, kje je naša vizija za vnaprej, je ni," dogovarja Deleja, ki pogreša predvsem večjo povezanost izobraževalnih ustanov po vertikali.

Med najmlajšimi ravnatelji

Je želja po spremembah tista, ki ga je gnala, da je dvakrat kandidiral za mesto ravnatelja in pri 34 letih to tudi postal? "Absolutno je res, da je s te pozicije lažje kaj spreminjati, a menim, in to poskušam zelo glasno pojasniti svojim dijakom, da ima vsak možnost nekaj narediti, da se začne proces spremembe. Predvsem pa lahko vedno največ naredimo na sebi, ne glede na to, v kakšni funkciji smo. Zato vplivanje na spremembe ni bil primaren vzgib, saj sem se za spremembe trudil tudi prej kot učitelj. Bistveno bolj je vplivala ta od nekdaj privzgojena želja po tem, da če lahko nekaj damo skupnosti, ljudem, potem to naredimo. Takrat sem ocenil, da imam kaj dati. Ne sicer zelo veliko izkušenj, so pa te, ki so bile, zelo raznolike," pojasnjuje Deleja, ki je svojčas delal tudi kot turistični vodnik. "Obenem je bilo šolstvo takrat v nekem krču zaradi upada generacij. Vsi so iskali birokratske rešitve, ne pa vsebinskih, kar se mi je zdela velika škoda. To je bil drugi močan vzgib za kandidiranje. Ko sem se enkrat odločil, sem delal za to in vedno znova kandidiral."
Njegova šola tudi poleti ne miruje povsem. Ekskurzije, gostovanja (letos sicer bolj po domovini) so poletna stalnica, še prej pa bodo kljub koronaodločitvam dijakom pripravili dostojen zaključek leta v šoli, ne na daljavo. Tudi letošnjih maturantov ne bodo pustili brez tipične izkušnje – maturantskega plesa. "Upam, da ga bomo lahko izvedli jeseni. Če prej ne, pa 1. januarja 2021, ki je tudi eden od možnih datumov. Četudi bodo že študentje, si zaslužijo," vztraja Deleja. Slogan šole Enostavno drugačni je po vsem tem res enostavno razumeti.