Damijana Žišt
Na vlado so se začeli vrstiti pozivi za spremembo kazenske zakonodaje glede kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost, še posebno glede kaznivega dejanja posilstva. Kazenska zakonodaja na tem področju naj bi bila zastarela in neprimerna, menijo del slovenske politike in nekatere nevladne organizacije. Do pozivov vladi je prišlo zaradi medijskega razkritja sodbe koprskega višjega sodišča, ki je obtoženega M. R., ker je oktobra leta 2015 spolno občeval z družinsko prijateljico proti njeni volji, ko je vinjena zaspala pri njem doma, obsodilo le za kaznivo dejanje prisiljenja in ne posilstva, za kar je bil sprva obsojen.
Zastarela zakonodaja
Vodja poslanske skupine Levica Matej T. Vatovec je na vlado naslovil pobudo za spremembo več določb kazenskega zakonika, predvsem za redefinicijo kaznivega dejanja posilstva na način, ki bo kaznivo dejanje opredelil kot vsak spolni odnos brez privolitve oziroma za uvedbo tako imenovanega modela "ne pomeni ne". Nekatere evropske države, kot so Nemčija, Velika Britanija, Švedska in druge, za kaznivo dejanje posilstva namreč opredeljujejo vsak spolni odnos brez privolitve. Levica tudi opozarja, da je Slovenija ratificirala Konvencijo Sveta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter o boju proti njima, v kateri je navedeno, da mora biti privolitev v spolna dejanja "dana prostovoljno kot izraz svobodne volje osebe, ocenjene v okviru danih okoliščin", vendar tega državni organi še vedno niso prenesli v slovensko zakonodajo. Na to opozarjajo tudi v Inštitutu 8. marec, kjer so vzpostavili spletno peticijo za spremembo kazenskega zakonika in uveljavitev modela "ne pomeni ne" ali "ja pomeni ja".
Razprava o ustreznosti zakonodaje
Dr. Matjaž Ambrož iz ljubljanske pravne fakultete pravi, da bo treba, ne glede na omenjen koprski primer, v Sloveniji "nujno priti do razprave o ustreznosti modela spolnega kazenskega prava, ki ga imamo".
Od posilstva do prisile
Sodni primer, ki je na noge dvignil slovensko politično in strokovno javnost, se je začel na okrožnem sodišču v Novi gorici. Sprva je bil obtoženi M. R. za posilstvo obsojen na leto in tri mesece zapora. Koprsko višje sodišče, kamor se je obtoženi pritožil, pa je dejanje prekvalificiralo v milejše dejanje, in sicer v spolni napad na slabotno osebo, in ga obsodili na leto dni zapora. Menili so, da ne gre za posilstvo, kadar storilec uporabi silo šele po tem, ko že pride do spolnega odnosa, oziroma zato, da spolni odnos dokonča. V konkretnem primeru pa je obtoženi silo uporabil tedaj, ko se je prej speča žrtev ovedela. M. R. se je pritožil na vrhovno sodišče, ki je sodbo razveljavilo. V drugo pa je koprsko višje sodišče obtoženega obsodilo na še milejšo kazen, in sicer na deset mesecev zapora zaradi kaznivega dejanja prisiljenja.
Pravosodno ministrstvo: Doslej ni bilo predlogov za spremembe
Dr. Zlatko Dežman, mariborski višji sodnik pa pravi, da če storilec zlorabi takšno stanje, zaradi katerega se oškodovanka ne more upirati, stori kaznivo dejanje spolne zlorabe slabotne osebe. Kdaj je oseba slabotna, pa dejansko vprašanje. "V obravnavani zadevi je bilo sporno, ali je bila oškodovanka v slabotnem stanju. Ker je sodišče sprva ocenilo, da ne, je spoznalo obdolženca za krivega kaznivega dejanja posilstva. Ker naj bi obdolženec uporabil silo med spolnim občevanjem, da oškodovanko prisili k temu, da je lahko z spolnim odnosom nadaljeval, je to nedvomno storil zoper njeno voljo. Zato je od tega trenutka dalje po mojem njegovo ravnanje posilstvo. Ni pomembno, da se v začetku spolnemu odnosu ni upirala, pomembno je, da ni želela, da se spolni odnos nadaljuje.To velja še zlasti, če se ne soglaša z stališčem, da je bila oškodovanka slabotna oseba. Menim, da je šlo za posilstvo, lahko pa za obe kaznivi dejanji, tudi za spolno zlorabo slabotne osebe, " pravi Dežman.
