Luka Mlakar
Poslanci so potrdili deseti protikoronski zakon, ki prinaša ukrepe za blaženje posledic epidemije covida-19.
PKP 10 so podprli poslanci SDS, NSi in SMC, DeSUS, SNS in manjšinska poslanca, proti so glasovali v opozicijskih LMŠ, SD, SAB, Levici in poslanski skupini nepovezanih poslancev. "Še vedno se soočamo s posledicami in vplivom nalezljive bolezni covid-19, in sicer tako na področju zdravstva, gospodarstva kot tudi socialnega varstva. Vlada se tega zaveda, zato je pripravila dodatne ukrepe," je pred poslanci pojasnil finančni minister Andrej Šircelj. PKP 10 med drugim vključuje povračilo škode za ljudi, ki so imeli po cepljenju ali uživanju zdravil proti covidu-19 hujše zdravstvene zaplete. Ko gre za pomoč prebivalcem, PKP 10 med drugim prinaša pomoč upokojencem s pokojninami do 714 evrov v treh višinah, in sicer 130, 230 in 300 evrov, in solidarnostni dodatek v višini 150 evrov za invalide, vojne veterane in kmete brez pokojnin v starosti nad 65 let.
PKP 10 predvideva tudi dodatek za pripadnike sil za zaščito in reševanje ter za dijake in študente, ki pomagajo pri oskrbi bolnikov v zdravstvenih ali socialno-varstvenih ustanovah, in sicer v višini 30 oziroma 25 evrov dnevno. Predlog zakona vključuje tudi podaljšanje lanskih turističnih bonov, in sicer do 30. junija 2022. Spomnimo, da je vlada bone za letošnje leto že podaljšala do omenjenega datuma. Šircelj je med drugim dejal, da bo država po 500 evrov za vsakega novorojenega otroka izplačevala še do sredine prihodnjega leta.
Ker si številni v času epidemije niso mogli privoščiti dopusta, bo mogoče neizkoriščeni letni dopust za leto 2020 koristiti še do 1. aprila 2022, dopust za leto 2021 pa do konca prihodnjega leta. PKP 10 v dopolnjeni obliki, ki jo je prejšnji teden potrdil pristojni parlamentarni odbor za finance, prinaša tudi začasno zvišanje najvišjega plačnega razreda za zdravnike in zobozdravnike s 57. na 63. plačni razred.
Kaj prinaša deseti protikoronski zakon?
- solidarnostni dodatek za upokojence, katerih pokojnine znašajo 714 evrov in manj (od 130 do 300 evrov)
- solidarnostni dodatek za posebej ranljive skupine (150 evrov)
- enkratni solidarnostni dodatek za izboljšanje socialnega položaja oseb (150 evrov)
- dodatek za pripadnike sil za zaščito, reševanje in pomoč
- pomoč za nakup hitrih testov na covid-19 za samotestiranje
- delno povrnjeni izgubljeni dohodek za čas trajanja karantene na domu ali nezmožnosti opravljanja dela zaradi varstva otroka
- povračilo škode osebam, ki so imeli po cepljenju proti covidu-19 hujše zdravstvene zaplete
- pravno podlago za podaljšanje veljavnosti lanskih turističnih bonov do 30. junija 2022
Kordiš: Zmazek za zmazkom z bonbončki za privilegirance
Obravnava dopolnil, ki niso bila skladna s poslovnikom državnega zbora, je na pristojnem odboru pripeljala do obstrukcije večjega dela opozicije. Poslanka SD Bojana Muršič je spomnila, da so poslanci koalicije samo nekaj ur pred odločanjem na odboru vložili celo vrsto amandmajev, ki v že tako sporni zakon dodajajo kopico novih rešitev, med drugim tudi poseg v plačni sistem javnega sektorja, s katerim bi odpravili plačne omejitve za zdravnike in zobozdravnike. "Kljub predlogom in protestom so vladajoči na odboru še dodatno razmesarili zakonski predlog, ki v državni zbor prihaja v bistveno drugačni obliki, kot je bil vložen," je dejala Muršičeva. Marko Bandelli (SAB) je spomnil, da so v levi opoziciji obstruirali obravnavo na odboru, ker je predsednik odbora iz vrst DeSUS Robert Polnar dal koaliciji prosto pot, da izglasuje, kar si želi. "Zopet se je izkazalo, da je aktualna oblast nad pravnim redom in poslovnikom državnega zbora. Požvižgajo se seveda tudi na ustavo. Naj poudarim, da je bilo kar 75 odstotkov amandmajev k PKP 10 v neskladju s poslovnikom državnega zbora, zato ne bi smeli biti predmet obravnave," je dodal Bandelli.
Vsakih nekaj mesecev imamo na mizi zmazek za zmazkom z bonbončki za privilegirane, je dejal Miha Kordiš (Levica).
Nepovezana poslanka Janja Sluga je izpostavila, da so "zdravniške plače nevralgična točka tega zakona". "Zdravniki vztrajno zagovarjajo izstop iz enotnega plačnega sistema in zdi se, da jim tokrat uspeva," je poudarila Sluga in dodala, da na vladni strani spet ni poguma, da bi namesto selektivnega dviga plač začeli socialni dialog in pogajanja z zdravniki, zobozdravniki, medicinskimi sestrami in negovalci. Poslanka LMŠ Andreja Zabret je opozorila, da se bodo plače zvišale le določeni skupini zdravnikov, medtem ko se na mlade zdravnike očitno pozablja. "Takšna sprememba, ki posega v sistem plač v javnem sektorju, se nikakor ne more sprejemati v interventnem zakonu," je menila Zabretova.
Poslanec Levice Miha Kordiš pa je poudaril, da je pred poslanci že deseti protikoronski paket, medtem ko bi morale biti podlage za vodenje epidemije rešene že na začetku in veljati skozi njeno celotno trajanje: "Tako pa imamo vsakih nekaj mesecev na mizi državnega zbora zmazek za zmazkom, v katerem se množijo bonbončki za privilegirance ter šikaniranje teh ali onih skupin državljank in državljanov." Ko gre za zvišanje plač zobozdravnikov in zdravnikov, pa je Kordiš opozoril, da je ta določba pisana na kožo ozkemu delu najbolj privilegiranih posameznikov znotraj omenjenega ceha: "Se res mudi, da bo zdravnik, ki že zdaj dobiva 15 tisoč evrov plače, dobil še tisoč evrov več?
Pahor: Ko odprete Pandorino skrinjico, morate vedeti, na kakšen način jo boste zaprli
Predsednik republike Borut Pahor je v ponedeljkovem intervjuju za Televizijo Slovenija med drugim izpostavil, da je izkušnja epidemije covida-19, da potrebujemo močan javni zdravstveni sistem. Trenutni je po njegovih besedah potreben premišljene prenove, zato mora biti strukturna sprememba v javnem zdravstvenem sistemu ena od prioritet prihodnje vlade. O dvigu zdravniških plač pa: "Ko odprete Pandorino skrinjico, morate vedeti, na kakšen način jo boste zaprli, sicer tvegate zelo nepredvidljivo situacijo v javnem plačnem sistemu."
Predsednik republike je ponovil, da namerava redne parlamentarne volitve (za nedeljo, 24. aprila) razpisati 9. februarja. Ker je po ustavi po volitvah vezan na posvet s poslanskimi skupinami, bo na teh posvetih ugotovil, ali kdo od voditeljev strank, ki bi želel postati predsednik vlade, uživa potrebno podporo za imenovanje v državnem zboru. "Če se to ne bi zgodilo, potem bi v taki situaciji dal priložnost relativnemu zmagovalcu," je povedal Pahor. Želi si, da bi bil rezultat volitev tako jasen, da bi nekdo imel precej določen mandat za sestavo vlade. (STA)
Horvat: Rešitve naslavljajo okoli 300 tisoč najranljivejših ljudi
Poslanec NSi Jožef Horvat je medtem dejal, da je omikron, nova različica novega koronavirusa, glede kuženja postal pravi tornado. "Izbruhi nalezljivih bolezni so nepredvidljivi, zakonsko ni mogoče predvideti vseh situacij, do katerih lahko pride. Takšne zahteve so nerealne, sploh v našem sistemu, ki ne slovi po svoji hitrosti," je pojasnil Horvat. Kot je dodal, dopolnjen predlog PKP 10 med drugim prinaša pomoč najranljivejšim skupinam, vlada pa ni pozabila niti na invalide in upokojence. "Rešitve naslavljajo okoli 300 tisoč ljudi, ki so najranljivejši pri nas," je povedal poslanec NSi. Poslanka SMC Monika Gregorčič je dejala, da je PKP 10 v prvi vrsti naravnan solidarnostno, saj je bilo breme, povezano s pandemijo, neenakomerno razpršeno po različnih delih naše družbe: "To breme se je v nekaterih dejavnostih odražalo v popolni zaustavitvi delovanja, ponekod v močno okrnjenem razvojnem potencialu, ponekod pa deležniki niso občutili večjih posledic."
Gregorčičeva je dodala, da je namen PKP 10, da ublaži neenakomerno razporeditev bremena pandemije pri družbenih skupinah in gospodarskih panogah, ki so utrpele najhujše posledice. Da je PKP 10 nujno potreben, se je strinjal tudi poslanec SDS Marko Pogačnik. "Ponovno so tukaj ukrepi za ljudi," je dejal Pogačnik in dodal, da je državni zbor do zdaj sprejel že devet interventnih zakonov za omilitev in odpravo posledic covida-19 z ukrepi, ki so bili učinkoviti in uspešni. Ob tem je spomnil, da so poslanci na odboru za finance podprli tudi štiri amandmaje opozicije, ki so se nanašali na področje zakona o nalezljivih boleznih.
Poslanec DeSUS Robert Polnar pa je dejal, da deseti protikoronski paket prinaša kombinacijo ukrepov za varovanje zdravja ter pomoč posameznikom in podjetjem. Med drugim je izpostavil tudi solidarnostni dodatek za upokojence in podaljšanje turističnih bonov. "Nikakršen virus ne more odstraniti človeške potrebe, da v naravnih in družbenih dogajanjih vidi nekakšen smisel. Vse, kar lahko v celi zgodbi storimo, je to, da se zoperstavimo s svojim znanjem, vendar pa ne s tistim znanjem, ki smo ga na hitro posesali s Facebooka, ampak izključno s tistim znanjem, ki se razvija v laboratorijih in eksperimentalnih centrih, prenaša pa se s knjigami in z resnim šolanjem," je poudaril Polnar.
Protest proti PKP 10: Med policisti in nasprotniki cepljenja prišlo do prerivanja
Pred državnim zborom se je dopoldne zbrala skupina nekaj sto protestnikov, ki so nasprotovali PKP 10, ker da bo slednji nadaljnje omejeval človekove pravice. K protestu sta na družbenih omrežjih pozvala tudi Zoran Stevanović in Anica Bidar, protestniki pa naj bi nasprotovali nekaterim že izbrisanim členov v PKP 10, ki so urejali nove pravne podlage za sprejemanje odlokov za omejevanje širjenja epidemije. Kot že omenjeno, deseti protikoronski paket teh členov ne predvideva, prav tako ne vključuje obveznega cepljenja proti covidu-19, na kar je na Twitterju opozoril tudi premier Janez Janša. Trg republike je bil dopoldne ograjen, vhod v državni zbor so varovali policisti in specialci. Protestniki so se s Trga republike podali do ustavnega sodišča in NIJZ. Shod je potekal brez večjih izgredov, je pa nekajkrat prišlo do prerivanja med demonstranti in policisti. Možje v modrem so posredovali proti posameznim protestnikom, nekaj so jih tudi pridržali.
Po podatkih policije se je na shodu do 12. ure zbralo okoli 500 ljudi. S Policijske uprave Ljubljana so sporočili, da so policisti v skladu z zakonom o nalogah in pooblastilih policije za čas trajanja shoda pridržali deset ljudi, ki so huje kršili javni red in niso upoštevali ukazov policistov. Do zdaj so zaznali tudi eno kršitev zakona o javnih zbiranjih, pri kateri vodijo postopek o prekršku zoper organizatorja, 19 kršitev zakona o varstvu javnega reda in miru ter kršitev iz pristojnosti drugega prekrškovnega organa, ki mu bo podan predlog za uvedbo postopka o prekršku. Zaznali so tudi primer preprečitve uradnega dejanja ali maščevanje uradni osebi, pri katerem vodijo predkazenski postopek zoper znanega osumljenca. Po do zdaj znanih podatkih sta bila lažje poškodovana dva policista, so sporočili z ljubljanske policijske uprave in dodali, da protestni shod ni bil prijavljen.
Poslanci potrdili novelo zakona o DDV in zakon o debirokratizaciji
Poslanci so z 46 glasovi za in 24 glasovi proti potrdili predlog novele zakona o DDV. Vlada je omenjeno novelo pripravila po tem, ko je njenemu prejšnjemu predlogu julija v državnem zboru zmanjkal le glas podpore. Podporo mu odreka del opozicije, ki se ne strinja, da je vlada poleg evropskih direktiv vanj vključila spremembe pri nakupu električnih vozil v podjetjih in izročanju računov. S 46 glasovi za in 41 glasovi proti so poslanci potrdili tudi zakon o debirokratizaciji, ki naj bi olajšal dostop do javnih storitev in ukinil nekatera administrativna bremena.
Gre za prvi paket sprememb za debirokratizacijo, je pred poslanci poudarila državna sekretarka v kabinetu predsednika vlade Katja Triller Vrtovec in dodala, da je strateški svet za debirokratizacijo sicer prejel še več drugih predlogov, ki jih bodo vključili v nove pakete. Po novem zakonu se bodo lahko v centralnem registru prebivalstva dodali podatki o mobilni številki in e-naslovu, ki naj bi omogočali hitrejši in učinkovitejši kontakt uradnih oseb s posamezniki. Predvidena je tudi možnost vročanja dokumentov na elektronski naslov, ki ga bo posameznik posredoval pristojnemu organu ter uvedba vročanja sklepov javnim uslužbencem tudi na službeno e-pošto, poroča STA.
Sindikat Pergam bo šel na ustavno sodišče
V sindikatu Pergam so po potrditvi novega protikoronskega zakona napovedali vložitev zahteve za ustavno presojo dela zakona, ki zvišuje plače zdravnikom.
Zgroženi so nad takšnim načinom sprejemanja zakonodaje in zlorabe nujnih postopkov v razmerah, ko v Sloveniji sploh ni razglašena epidemija, za sprejemanje novih "podtaknjencev" v interventnem zakonu, so sporočili. Najbolj problematične se jim zdijo določbe, ki po njihovem povsem selektivno ter zgolj za eno poklicno skupino posegajo v sistem plač v javnem sektorju. Nerazumljivo in neutemeljeno je po njihovem, da zakon odpravlja omejitev najvišjega plačnega razreda zgolj za zdravnike in zobozdravnike, ne pa tudi za druge javne uslužbence na najzahtevnejših delovnih mestih, kot so visokošolski učitelji, raziskovalci, prvaki v gledališčih ter orkestrih ...
Gre za očitno in popolnoma neutemeljeno neenakost, ki je bila povrhu vsega sprejeta ob kršitvi postopka, ki ga za to predvideva zakon o sistemu plač v javnem sektorju, in ob odsotnosti socialnega dialoga s sindikati javnega sektorja. To pa predstavlja tudi kršitev stavkovnega sporazuma med vlado in sindikati javnega sektorja iz leta 2018, ki zaposlenim daje pravico do plačane stavke, če vlada enostransko poseže v enotni plačni sistem, so se odzvali v sindikatu Pergam.
Plačni privilegij za zdravnike in zobozdravnike je po njihovem posebej zavržen, ker je vlada sindikatom javnega sektorja na dan božičnih praznovanj pisno sporočila, da se ni pripravljena pogajati o usklajevanju vrednosti plačnih razredov v javnem sektorju. V pogovorih bi se lotili plač najslabše plačanih zaposlenih, ki prejemajo osnovne plače pod ravnijo minimalne plače, in se dogovorili glede rednega usklajevanja z inflacijo in drugimi makroekonomskimi gibanji. "Če bi vlada prisluhnila večkratnim opozorilom sindikatov o nujnosti sprotnega usklajevanja vrednosti plačnih razredov, ne bi z leti vse več plač javnih uslužbencev potonilo na raven minimalne plače, pa tudi do pritiskov po selektivnih dvigih plač v različnih delih javnega sektorja ne bi prihajalo. Očitno vlada načrtno destabilizira plačni sistem v javnem sektorju in pri tem omogoča posameznim poklicnim skupinam boljši pogajalski položaj v primerjavi z drugimi," pravijo v Pergamu.
Ker je to po njihovem nesprejemljivo in ker se počne na način, ki ni skladen z ustavo in zakonom, bo sindikat spodbijal sporni člen interventnega zakona na ustavnem sodišču in oblikoval zahteve za dvig izhodiščnih plačnih razredov tudi ostalih javnih uslužbencev, zlasti tistih, ki so v enotnem plačnem sistemu umeščeni primerljivo z zdravniki in zobozdravniki.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
