Obisk Postojnske jame, ene od največjih naravnih znamenitosti pri nas, je za številne prebivalce Slovenije že nekaj časa (pre)drago doživetje. Štiričlanska družina mora le za osnovno karto, ki vključuje vožnjo z vlakcem, odšteti slabih sto evrov. To je drastično več kot pred leti - preden je vajeti v družbi, ki upravlja z jamo, prevzel podjetnik Marjan Batagelj.
Postojnska jama, ki jo v veliki večini obiskujejo gosti iz tujine, zato v zadnjih letih ustvarja rekordne dobičke. Kot taka ni zlata jama le za državo in občino, ki prejemata koncesijsko dajatev, ampak predvsem za Batagelja, ki si iz Postojnske jame izplačuje visoke dividende, s katerimi financira svoje posle. Toda danes razkrivamo, da družba Postojnska jama svojemu največjemu lastniku pomaga tudi pri manevrih, s katerimi se je ta izognil plačilu več milijonov evrov davka.
Batagelj je namreč eden od številnih podjetnikov, ki so konec leta 2022 izkoristili davčno darilo nekdanje vlade Janeza Janše. Takrat so njihova podjetja od njih odkupila lastne deleže, na ta način pa so si iz podjetij neobdavčeno izplačali za skupaj več sto milijonov evrov preteklih dobičkov. S tem so prehiteli začetek veljavnosti davčne reforme ministra za finance Klemna Boštjančiča, ki je z januarjem 2023 znova zaostrila davčno zakonodajo oziroma preprečila zlorabe pri odkupih lastnih deležev. Med vsemi je rekorder prav Batagelj, ki je iz svojega podjetja Batagel & Co. potegnil kar 21 milijonov evrov in "prihranil" dobrih pet milijonov evrov pri davkih. Kot kaže naša analiza, pa je večina tega denarja dejansko prišla iz družbe Postojnska jama.
Pred državo "rešil" pet milijonov evrov
Decembra 2022, po tem, ko so poslanci državnega zbora že izglasovali Boštjančičevo davčno reformo, je podjetje Batagel & Co. odkupilo 25-odstotni lastniški delež od Batagelja in njegove soproge. Za to jima je skupaj plačalo 21 milijonov evrov.
S tem je Batagelj pred državo "rešil" dobrih pet milijonov evrov, ki bi jih moral plačati, če bi se za prodajo deleža lastnemu podjetju odločil kadarkoli od 1. januarja 2023 naprej. Šlo je zgolj za eno v seriji teh izplačil, ki so jih zaradi množičnosti in visokih zneskov pod drobnogled vzeli davčni inšpektorji. Ti preverjajo, ali so imela podjetja za odkupe deležev od lastnikov "razumne poslovne razloge" ali pa so ti transakcije izpeljali samo zato, da se izognejo plačilu davka.
Med tistimi, ki bodo morali davčne inšpektorje prepričati, da deleža v svojem podjetju niso prodali zato, da bi plačali manj davka, je tudi Batagelj. Znesek, ki si ga je izplačal konec leta 2022, je bil praktično enak vsoti preteklih dobičkov podjetja (21,6 milijona evrov). To nakazuje, da je želel v najkrajšem možnem času "počrpati" toliko denarja, kolikor je lahko.
A pri tem je Batagelj naletel na težavo. Njegovo podjetje Batagel & Co. za odkup ni imelo denarja. Konec leta 2021 je imelo namreč po podatkih Ebonitete.si na računu dobrih pol milijona evrov, ob tem pa še za 7,5 milijona evrov finančnih obveznosti, ki so zapadle v manj kot letu dni.
Postojnska jama financira Batageljeve posle
Na pomoč mu je zato prišla Postojnska jama. Naša analiza je namreč pokazala, da je bila ta družba največji vir denarja, s katerim je Batagelj konec leta 2022 izpeljal svoj davčni manever. Njen 75-odstotni lastnik je Batagelj, preostali delež pa je v rokah občine Postojna.
Batageljevo podjetje si je od Postojnske jame konec leta 2022, torej v času odkupa, izposodilo tri milijone evrov. Kmalu zatem se je ta družba odločila še za izplačilo dividend. Če je bila Postojnska jama pred tem precej zadržana pri izplačevanju dobičkov, je lastnikoma naenkrat izplačala kar deset milijonov evrov: polovico februarja lani, drugo pa tri mesece pozneje. Od tega je podjetje Batagel & Co. prejelo 7,5 milijona evrov.
Postojnska jama je sicer že prej financirala posle Batagelja, ki je leta 2010 za večinski delež v njej plačal slabih 10 milijonov evrov, ta vložek pa si je do danes že nekajkrat povrnil. Presežkov denarja, ki jih je ustvarjala z dobro obiskanostjo in dragimi vstopnicami, v Postojnski jami niso vlagali v donosnejše naložbe. Raje so jih po nizkih obrestnih merah posojali Batageljevim podjetjem.
Z denarjem Postojnske jame lastninil tudi znani holding
Preostali denar za 21-milijonsko izplačilo je Batagelj našel v podjetju Larix Invest, nekoč bolj znanem pod imenom Certa. Šlo je za cerkljanski holding, ki je lastniško obvladoval tamkajšnji hotel, smučarsko središče in terme, kobariško podjetje Tik in četrtinski delež tovarne Eta Cerkno.
Leta 2017 se je vnel spopad za lastništvo Certe, iz katerega je kot zmagovalec izšel Batagelj. Toda za ta podvig sam ni imel denarja, zato je holding prevzemal kar prek Postojnske jame. Ta je za nakupe delnic porabila kar 12 milijonov evrov. Nato jih je po isti ceni prodala podjetju Batagel & Co., toda v istem času izplačala dividende, s čimer je Batagelju pomagala pokriti kupnino.
Premoženje Certe je bilo očitno vredno bistveno več. Kaj se je v letih 2021 in 2022 dogajalo z njo in povezanimi podjetji ter njihovim premoženjem, je težko ugotoviti. Imela so namreč številna medsebojna posojila, Batagelj pa jih je enega za drugim pripojil podjetju Batagel & Co. Po dostopnih podatkih je pri teh operacijah nastalo za najmanj deset milijonov evrov presežkov, ki so se "prelili" v izplačila Batagelju.
Kot zanimivost: leta 2021 je podjetje Larix Invest, torej nekdanja Certa, kupilo Ravbarjev grad v Mengšu s pripadajočimi zemljišči in pomožnimi poslopji. Zanj je na dražbi plačalo kar 2,5 milijona evrov, le slabo leto dni pozneje pa se je kot lastnica nepremičnine vpisala Batageljeva soproga. Koliko je plačala zanjo, ni znano. Nakup je financirala s 440.000 evrov visokim bančnim posojilom.
Komu je najbolj koristila podražitev vstopnic? Batagelju.
Družba Postojnska jama za upravljanje z jamskim sistemom plačuje koncesijsko dajatev. 35 odstotkov izkupička od vstopnin za ogled Postojnske jame in Predjamskega gradu gre državi, občini Postojna in občini Pivka.
Število obiskovalcev Postojnske jame se je od leta 2010, ko jo je prevzel Batagelj, povečalo za dobro polovico. Ob tem je družba drastično podražila vstopnino, zato je samo lani z upravljanjem Postojnske jame in gradu ustvarila 17 milijonov evrov prihodkov. To je enkrat več kot pred 13 leti.
To načeloma pomeni, da bi moralo iti za koncesnine skoraj šest milijonov evrov. Toda v koncesijski uredbi je mogoče najti omejitve. Znesek koncesije je namreč omejen navzgor - na tri milijone evrov, od česar je treba odšteti še investicije. Teh je bilo lani za več kot milijon evrov, zaradi česar je Postojnska jama lani plačala vsega dva milijona evrov koncesnine. Tudi zato je družba v zadnjih dveh letih ustvarila rekordni dobiček, ki ga je Batagelj uporabil za financiranje izplačila denarja iz svojega podjetja Batagel & Co.
