Potop v sivino

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Le kaj se skriva pod to sivino? Foto: Sašo BIZJAK
Sašo Bizjak

Se radi potapljate? Čudno vprašanje, najbrž. Večina nas pri tem pomisli na morje, čas dopusta, takrat se tisti, ki jim je voda drugo življenjsko okolje, predajajo valovom in globini, če jih ta privlači. Ko se potopiš, se nekako izključiš iz zunanjega življenja. Vse postane bolj mirno. Ni več kričečih otrok in ni staršev, ki vpijejo "Pazi, da se ne udariš", "Tam je pregloboko" in "Pridi že ven, saj imaš čisto modre ustnice!". Ribe so tiho, mogoče slišimo zvok kakšnega motorja, svetloba postane skrivnostna. Globina vabi v neznano. Seveda se to hitro konča, ker ne premoremo škrg.{api_embed_photo_L30}616442{/api_embed_photo_L30}

Potop je nekakšen sinonim za prehod v drug ali vsaj drugačen svet, na neki način za odklop, če hočete. Ni nujno, da se potopimo v vodo. Podobne občutke dobite pri prehodu temperaturne inverzije. Hladni zrak je kot voda, zapolni, zalije vse kotanje, majhne in velike, kot je na primer Ljubljanska kotlina. Poleti, ko so noči kratke, nastajajo majhna jezerca hladnejšega zraka, pozimi, ko se ima zrak neprimerno več časa ohlajati, pa se naberejo jezera, ki so lahko globoka toliko, kolikor so visoki robovi kotline. Če imamo srečo, lahko doživimo tak "potop". Iz toplega zraka višje se potopimo pod gladino hladne plasti, ki je včasih tako izrazita, da jo občutimo na nekaj korakih. Ti kontrasti so lahko še izrazitejši, kadar leži sneg. Takrat lahko nastane tudi več deset stopinj temperaturne razlike.

Letos jeseni in zdaj, v začetku zime, smo imeli že precej vremenskih situacij s temperaturnim obratom. A ne boste vedno občutili tako izrazitih temperaturnih razlik. Včasih je tudi nad temperaturno mejo oblačno, morda vetrovno, pa ne bo tako toplo, kot bi pričakovali, včasih je več temperaturnih mej in niso zelo izrazite. Najbolj pa verjetno občutimo razliko, kadar je v hladnem zraku megla, zgoraj pa suh zrak, pa še sonce nas obsveti in dodatno ogreje. Takrat se ob povratku skoraj dobesedno potopimo. In tudi v povsem drug svet, temačen in malo depresiven. Kar težko je zapustiti sončno pobočje in se potopiti v meglo. Sploh če traja več dni. A tudi poleti sem že doživel nekaj podobnega. V študentskih letih sem vstajal ob petih in šel na jutranji tek po valovitem Krasu. Tam ni globokih dolin, kljub temu pa se je po plitvih dolinicah nabral nekoliko hladnejši zrak, ki sem ga občutil, ko pa sem se dvignil morda za dva, tri metre, je bilo topleje. Morda vas s tem dolgočasim, a mene taki pojavi razveselijo kot majhnega otroka.

Toplotni obrati pa ne nastajajo samo zaradi nočnega ohlajanja, ampak tudi zaradi sinoptičnih vzrokov, zaradi dinamike zračnih mas. Poleti to plastenje zraka preprečuje termika, pozimi pa imajo skoraj idealno življenjsko okolje.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Preberite celoten članek

Sklenite naročnino na Večerove digitalne pakete.
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
  • Obiščite spletno stran brez oglasov.
  • Podprite kakovostno novinarstvo.
  • Odkrivamo ozadja in razkrivamo zgodbe iz lokalnega in nacionalnega okolja.
  • Dostopajte do vseh vsebin, kjerkoli in kadarkoli.

Več vsebin iz spleta