Urška Mlinarič
Mineva en mesec, kar so se osnovnošolci začeli postopno vračati v šolske klopi. Ravnatelji različnih šol se strinjajo, da je dobro, da so se otroci spet vrnili v razrede, a ugotavljajo, da se v šolah zaradi priporočil Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) soočajo s kar nekaj težavami pri izvajanju izobraževalnega procesa. Težave so zlasti pri neobveznih izbirnih predmetih, šolskih prevozih, osiromašen je pouk športne vzgoje. Zato v luči morebitnega drugega vala, ki bi lahko sledil jeseni, ko se začne novo šolsko leto, opozarjajo, da s sedanjimi ukrepi dolgoročno ni mogoče izvajati izobraževalnega sistema. Prav tako niso naklonjeni pouku na daljavo na dolgi rok, saj ima to več pomanjkljivosti kot prednosti.
Ministrstvo za izobraževanje za zdaj šolam ni podalo smernic za pripravo jesenskega pouka, se pa v njih pripravljajo na klasičen pouk in na pouk na daljavo.
Zaradi nujne razdalje težko sodelujejo
Marija Horvat, ravnateljica Osnovne šole Franceta Prešerna v Črenšovcih, ki velja za manjšo podeželsko šolo, pravi, da so se prav zaradi majhnosti večini priporočil NIJZ lahko prilagodili, vendarle pa jim ta postavljajo nekaj ovir. Zlasti pri jutranjem in popoldanskem varstvu, kjer združevanje učencev iz različnih razredov ni dovoljeno, enako velja za poučevanje tujega jezika. Ravnateljica vidi težavo tudi v tem, da učitelji zdaj tako rekoč nimajo odmorov in so nenehno z učenci v razredih, zato "s takšnimi ukrepi, kot veljajo sedaj, na dolgi rok ne bi mogli zdržati" in bodo jeseni potrebne dodatne prilagoditve. Tudi ravnateljica Osnovne šole Toneta Čufarja v Mariboru Špela Drstvenšek pravi, da sedanja navodila večinoma ne omogočajo sodobnih oblik učenja in poučevanja, saj otroci zaradi ohranjanja razdalje in drugih ukrepov težje sodelujejo med seboj. Prav tako je osiromašen pouk športa in predmetov, kjer je veliko aktivnih načinov učenja in poučevanja.
Gregor Pečan, ravnatelj Osnovne šole Dol pri Ljubljani in predsednik Združenja ravnateljev osnovnega in glasbenega šolstva, je izpostavil tudi, da so morali zagotoviti dodatne avtobuse za prevoz otrok, pri čemer vse občine niso privolile v plačilo teh dodatnih stroškov.
"Izgubljenih" okoli 2000 šolarjev in dijakov
V izobraževanje na daljavo, ki je potekalo dobra dva meseca, se po poročanju ravnateljev ni vključilo okoli 0,5 odstotka osnovnošolcev, kar je okoli 930 otrok, in 1,3 odstotka srednješolcev, to je nekaj manj kot 1000 dijakov. Tako piše v Poročilu o izvedbi ukrepov na področju vzgoje in izobraževanja v času epidemije, ki so nam ga posredovali z ministrstva za izobraževanje namesto konkretnih odgovorov o pouku na daljavo in načrtih za jesen. V poročilu piše še, da podrobnejšo analizo pouka na daljavo, ki naj bi bila izhodišče za pripravo izobraževanja na daljavo, če bi ponovno prišlo do posebnih razmer in ukrepov, pripravlja Zavod RS za šolstvo.
Zvezke in učbenike morajo puščati v šoli
Ovira pri večji motiviranosti za učenje in utrjevanje snovi je tudi priporočilo, po katerem morajo učenci zvezke in učbenike puščati v šoli, kar učiteljem onemogoča, da bi jim dajali domače naloge, kar je sicer običajna praksa. Ravnateljici se strinjata, da je bolje, da so se otroci vrnili v šolske klopi, saj kakovost znanja, pridobljenega v času pouka na daljavo, ni enaka tistemu pred korono, pojasnjuje Drstvenškova. Dodaja, da so bili učenci tudi ob socializacijo, ki je zelo pomembna, hkrati pa je pouk na daljavo izboljšal njihovo organizacijo in tehnično znanje. A vsi otroci niso bili enako motivirani za pouk na daljavo, številni tudi niso imeli možnosti zanj, tudi starši jim niso mogli pomagati. Učencem, ki niso imeli na voljo računalnikov, so te šole priskrbele, a, kot ugotavlja Horvatova, jih niso znali uporabljati, zato je bilo potrebno veliko individualnega svetovanja. Meni, da je delo na daljavo v omejenem obdobju lahko dobrodošlo, "težko pa si predstavljam, da bi učenje ves čas potekalo na ta način, saj se učenci prav v interakciji z drugimi veliko naučijo, tega pa pouk na daljavo ne omogoča".
Obiščite spletno stran brez oglasov.
