Tanja Fajnik Milakovič
Po več kot dvajsetih letih razprav je nared predlog zakona o dolgotrajni oskrbi, ki ga je ministrstvo za zdravje danes poslalo v javno razpravo. Za zagotovitev pravic uporabnikom iz predloga zakona bi iz obstoječih javnih virov zagotovili okoli 305 milijonov evrov, dodatno pa bo treba zbrati še 335 milijonov evrov, zato se predlaga novo obvezno zavarovanje za dolgotrajno oskrbo, ki naj bi ga plačevali zaposleni. Prispevna stopnja naj bi bila 1,47 odstotka od posameznikove plače. Kot je pojasnila Klavdija Kobal Straus, v. d. direktorice direktorata za dolgotrajno oskrbo ministrstva za zdravje, na današnji tiskovni konferenci, bi posameznik z minimalno plačo za dolgotrajno oskrbo prispeval mesečno 11 evrov, enak delež tudi njegov delodajalec, posameznik s povprečno plačo pa 21 evrov. Za upokojence bi se zagotavljal prispevek iz sredstev Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (Zpiz) v višini sedem evrov.
In kaj si lahko obetajo od zakona starejši, ki potrebujejo tujo pomoč? V Sloveniji je po ocenah ministra za zdravje Tomaža Gantarja število postelj v domovih nad povprečjem EU, a kljub temu na prosto mesto čaka več kot dvanajst tisoč starejših. Tudi zato, ker je oskrba na domu pomanjkljiva in ne vsem dostopna. Zato je predvideno, da bi določene zdravstvene storitve in nega bile na voljo tudi na domu. Denimo hranjenje po sondi, priprava zdravil, tudi storitve za ohranjanje samostojnosti, fizioterapije in delovne terapije.
Necepljeni otroci ne bodo mogli v javni vrtec
Ministrstvo za zdravje je predstavilo tudi predlog zakona o nalezljivih boleznih. Ta med drugim določa, da otrok, ki ne bodo cepljeni v skladu s programom cepljenja, ne bo mogoče vključiti v javni vrtec ali v javno sofinanciran zasebni vrtec, prav tako jih ne bo mogoče vpisati v programe srednjih in visokošolskih zavodov ter fakultet s področja zdravstva, vzgoje in izobraževanja ter socialnega varstva. Necepljeni otroci se tudi ne bodo mogli udeležiti organiziranih letovanj, ki so financirana iz sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja. Še vedno pa bo mogoče necepljenega otroka vpisati v osnovno šolo, saj je ta po zakonu obvezna.
Vse omenjene omejitve, kot je pojasnila državna sekretarka Tina Bregant, ne bodo veljale za otroke, ki jih ni mogoče cepiti zaradi objektivnih razlogov. O (ne)obveznosti cepljenja bo v tem primeru odločala posebna komisija, po odločitvi te pa bo podatek, da za otroka ni obvezno cepljenje, v elektronski sistem vnesel njegov pediater.
Posameznik bi v domu moral še vedno plačati strošek namestitve in bivanja
