Elizabeta Planinšič
V minulem tednu je predsednik države Borut Pahor podpisal ukaz o pomilostitvi v aktualnem predsedniškem mandatu. 54-letnemu Srečku Skoku je tako z ukazom odpustil izvršitev preostanka kazni, ki mu je bila izrečena s sodbo ljubljanskega okrajnega sodišča pred dvema letoma. Po naših podatkih naj bi bil Skok obsojen zaradi več tatvin na dobro leto dni zaporne kazni. Pahorja so k odločitvi o pomilostitvi vodili nedvoumna pozitivna mnenja Okrožnega državnega tožilstva v Ljubljani in Okrajnega sodišča v Ljubljani ter predlog ministrice za pravosodje. Pomilostitev obsojenega je podprla tudi predsednikova komisija za pomilostitve. Nobena od pristojnih institucij, ki v postopku podajo mnenja predsedniku republike, torej ni imela odklonilnega stališča glede pomilostitve konkretnega obsojenca. "Vsa omenjena mnenja prepričljivo utemeljujejo predsednikovo odločitev, saj se je po izrečeni sodbi pojavilo več novih okoliščin, ki v času odločanja sodišča o preklicu pogojne obsodbe niso obstajale. Nove okoliščine so namreč že narekovale večkratno prekinitev obsojenčevega prestajanja kazni zapora, nanje obsojeni ni imel vpliva, so pa takšne narave, da bodo trajno vplivale na njegovo življenje in na njegovo zmožnost prestajanja kazni zapora. Obsojenec tudi nima čakajočih kazni in nima odprtih kazenskih postopkov. Pri tehtanju teže in narave kaznivega dejanja na eni strani in ocene vseh novih okoliščin, ki so se pojavile po izreku sodbe na drugi strani, je predsednik republike presodil, da nove okoliščine pretehtajo v prid njegovi odločitvi o pomilostitvi," so sporočili iz Pahorjevega urada.
To je drugi ukaz o pomilostitvi, ki ga je Pahor podpisal v svojem aktualnem mandatu. Prvega je podpisal leta 2018, ko je obsojencu odpustil izvršitev izrečene enotne kazni sedmih mesecev zapora, ki bi jo moral obsojeni izvršiti tako, da bi v obdobju dveh let opravil štiristo dvajset ur dela v splošno korist.
"Vsak akt pomilostitve mora nositi močno sporočilo"
Akt milosti - pravica predsednika države
V prejšnjem predsedniškem mandatu je Pahor pomilostil štiri ljudi. Kljub temu da je imel na mizi več kot 300 prošenj za pomilostitev. "Predsednik republike Borut Pahor ima do pomiloščanja zelo zadržan odnos. Meni, da mora vsak akt pomilostitve nositi močno sporočilo, utemeljitev zanj pa trdno pojasnilo. Sporočilo pomilostitve govori samo zase, kljub temu ali še tem bolj zato, ker gre pri pomilostitvah za akt milosti, ki jo podeli predsednik, in predsednik svoje odločitve ni dolžan obrazložiti," so na naše vprašanje, zakaj se predsednik tako redko odloča za pomilostitev, odgovorili iz urada predsednika države.
Akt predsedniške pomilostitve, eno od pristojnosti predsednika republike, ki je skorajda brez omejitev, določata zakon o pomilostitvi in navodilo o delu sodišč v zvezi s pomilostitvenim postopkom. Po slovenskem zakonu je mogoče pomilostiti skoraj vsakogar, izvzeti so le tisti, ki so bili obsojeni pred mednarodnim kazenskim sodiščem. Predsednik države lahko tako posamezniku odpusti kazenski pregon, popolnoma ali delno odpusti izvršitev kazni, izrečeno kazen spremeni v milejšo ali v pogojno obsodbo, izbriše obsodbo ali pa skrajša ali celo odpravi pravne posledice obtožbe. Prošnjo za pomilostitev lahko vložijo obsojenci, njihovi partnerji, ožji sorodniki ali skrbniki ter posvojitelji, vložiti je ni mogoče pred pravnomočnostjo sodbe.
Pričakovala milost, a je nista dobila
Na milost predsednika države je stavil tudi slikar Jure Cekuta, ki je bil v zadevi Patria II obsojen na štiri leta in štiri mesece zapora. Spoznan je bil za krivega, ker je Petra Zupana z obrambnega ministrstva napeljal, da mu je predal zaupne dokumente v zvezi z zadevo Patria. Cekuta se je zaporu sicer izogibal na vse načine, zaradi slabega zdravstvenega stanja je prosil za preložitev prestajanja kazni zapora, vmes pa je celo odšel v BiH in tam zaprosil za azil. A s temi manevri mu ni uspelo. Nato je Pahorju poslal prošnjo za pomilostitev, a jo je predsednik zavrnil.
Zavrnil je Pahor tudi prošnjo za pomilostitev zdravnice Nade Cesarec, obsojene zaradi opustitve zdravniške pomoči, ki je imela za posledico smrt ponesrečenega delavca, ker ni dobil pravočasne pomoči. Zaradi te predsednikove odločitve je tedaj komisijo za pomilostitve pri predsedniku republike zapustila nekdanja varuhinja človekovih pravic Zdenka Čebašek Travnik.
Odločitve, ki so naletele na neodobravanje
A četudi so bile redke, so nekatere Pahorjeve odločitve burile duhove. Najbolj odločitev, da pomilosti lastnika Sportine Bahtijarja Bajrovića, ki je na začetku sojenja v zadevi Istrabenz priznal krivdo. Zaradi pomoči pri ponarejanju listin je prejel osem mesecev pogojne zaporne kazni. Ta Pahorjeva odločitev je septembra 2015 naletela na številne očitke, odzval se je tudi bivši pravosodni minister Goran Klemenčič, ki je Pahorju že pred odločitvijo predlagal, naj prošnji za pomilostitev ne ugodi. Po Klemenčičevem mnenju si Bajrović pomilostitve ni zaslužil, saj je storil kaznivo dejanje s področja gospodarske kriminalitete, ta pa je prioriteta politike pregona kaznivih dejanj. A predsednik ministra ni poslušal.
Ni pa bila zgolj ta Pahorjeva odločitev tista, ki je vznemirjala. Danilo Türk, ki se je v svojem petletnem mandatu za pomilostitev odločil v 19 primerih, je kar dvakrat, leta 2011 in 2012, pomilostil Vorena Pavliča, ki je bil obtožen kaznivega dejanja neupravičene proizvodnje in prometa z mamili ter poskusa kaznivega dejanja izsiljevanja. Türk je Pavliča pomilostil zaradi njegovega izredno slabega zdravstvenega stanja, a so pozneje mediji poročali, da živi povsem normalno življenje.
Prah so dvigovale tudi nekatere odločitve Janeza Drnovška, ki je pomilostil 99 ljudi. Med njimi je bil leta 2006 nekdanji direktor družbe Hit Danilo Kovačič, ki je bil zaradi zlorabe položaja v zadevi Hit obsojen na tri leta in osem mesecev zapora. Drnovšek je tedaj dejal, da je pomilostitev po svoji definiciji "akt milosti", ki ga lahko podeli predsednik. Svojo odločitev pa je takratni predsednik republike utemeljil z besedami, da je prepričan, da je Kovačič v 13 letih, kolikor je trajal proces, najbrž veliko trpel in po svoje poplačal napako, ki jo je po mnenju sodišča zagrešil.
Za mnoge sporna je bila tudi Drnovškova pomilostitev preprodajalca mamil Ivana Tomanoviča v začetku leta 2006. Drnovšek se je takrat zagovarjal, da je šlo za predlog tedanjega pravosodnega ministra Lovra Šturma, ki mu je le sledil. Se je pa Drnovšek zaradi tega primera odločil oblikovati komisijo za pomilostitve. Kritike javnosti si je Drnovšek prislužil tudi, ker je predčasno izbrisal obsodbo dvema nekdanjima policijskima specialcema, Darku Zidanskemu in Matjažu Kercu, ki sta skupaj z Domnom Vivodom, ki mu je Drnovšek obsodbo izbrisal nekaj mesecev pred njima, in Zdenkom Poljškom pred 15 leti oropala zakonca Högler v Celovcu.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
