Jedrska energija je v državah, ki premorejo znanje in jedrsko infrastrukturo, pomemben steber za zanesljivo oskrbo z električno energijo. Prispeva k večji energetski samooskrbnosti države in zmanjšuje odvisnost od uvoza energije. Kljub temu, da je prispevek oziroma sodobna narodna basen, kot jo je poimenoval avtor, izšla v prilogi Zabavne tehnologije, nas - kot jedrske strokovnjake - misel na prihodnost brez delujočih jedrskih elektrarn prav nič ne zabava, temveč skrbi.
Jedrska energija je čist, nizkoogljični vir energije za proizvodnjo električne energije, ki ima ključno vlogo pri blaženju posledic podnebnih sprememb in zasledovanju cilja opustitve rabe fosilnih virov energije. Jedrske elektrarne so zelo zanesljiv vir in so vedno na voljo, med obratovanjem pa ne povzročajo izpustov toplogrednih plinov, s čimer prispevajo k izboljšanju kakovosti zraka in okolja. Obnovljivi viri energije imajo pomembno vlogo v energetski mešanici, vendar sami zase zaradi nepredvidljivega delovanja niso zadostni. Jedrske elektrarne pa lahko delujejo neprekinjeno, ne glede na vremenske pogoje, s čimer zagotavljajo stabilno temeljno oskrbo z energijo, ki jo v elektroenergetskem sistemu dopolnjujejo obnovljivi viri energije. Poleg tega spada jedrska energija med najmlajše tehnologije za proizvodnjo električne energije in še zdaleč ni zastarela. Napredek na tem področju, kot so jedrske elektrarne tretje in četrte generacije ter tudi majhni in modularni reaktorji, zagotavlja dolgoročno varno in učinkovito rešitev za proizvodnjo čiste električne energije.
V zadnjih letih se zaradi naglo rastočih potreb po čisti energiji v razvoj jedrske tehnologije sistematično vlaga vse več denarja. Tako smo na globalni kot tudi evropski ravni priča preporodu jedrske energije kot odgovoru na izzive podnebnih sprememb. Številne države, vključno z ZDA in evropskimi državami, pospešeno vlagajo v raziskave in razvoj jedrskih tehnologij in načrtujejo pospešeno gradnjo novih jedrskih elektrarn. Tako samo v ZDA napovedujejo gradnjo 200 novih jedrskih elektrarn do leta 2050 (govor ministrice za energijo v ZDA Jennifer M. Granholm ob odprtju nove jedrske elektrarne Vogtle Unit 4 dne 31. maja 2024), v Franciji do leta 2050 načrtujejo 14 novih jedrskih elektrarn, v Veliki Britaniji vsaj 4 nove jedrske elektrarne.
Vedno bolj redke so države, ki zapirajo svoje jedrske elektrarne. Poleg tega pa poznamo države, ki so se nekoč že odpovedale jedrski energiji, zdaj pa ponovno razmišljajo o njenem uvajanju zaradi energetske neodvisnosti in okoljskih razlogov.
Jedrski energiji je vse bolj naklonjena tudi javnost, saj se zaveda njene vloge pri blaženju posledic podnebnih sprememb. Glede na kompleksnost in strateški pomen investicije v JEK2 je potrebno tudi o finančnih okvirih projekta razpravljati odgovorno in ne pavšalno. Investitor v JEK2 je pred kratkim predstavil ekonomiko projekta, ki kaže, da se trenutno ocenjena investicijska vrednost brez stroškov financiranja giblje med 9,3 in 15,4 milijarde evrov, odvisno od moči izbrane jedrske elektrarne. Ti podatki so primerljivi z javno dostopnimi in mednarodno strokovno preverljivimi podatki (Projected Costs of Generating Electricity 2020, OECD) in so daleč od tistih, ki jih lahkotno navaja avtor članka.
Mednarodna energetska stroka in jedrski strokovnjaki na podlagi strokovnih podlag ugotavljamo, da je za trajnostno in varno oskrbo z energijo v prihodnosti prispevek jedrske energije nepogrešljiv.
Dr. Tomaž Žagar, predsednik Društva jedrskih strokovnjakov Slovenije
