Prekmurje 101 leto po združitvi: Epidemija zaustavila rast

Po razvojnem napredovanju regije v zadnjih letih je letos zaradi razmer v svetu odprtih veliko vprašanj.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Številni turisti, ki so letošnje poletje odkrivali Prekmurje, so obiskali tudi paviljon Expano ob Soboškem jezeru. 
Nataša Juhnov

"Lani smo bili ob 100. obletnici združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom polni optimizma, potem se je letos zgodila epidemija koronavirusa," gospodarsko stanje v regiji ob letošnjem prazniku na kratko povzame direktor Pomurske gospodarske zbornice (PGZ) Robert Grah. Glede na lanske kazalnike so upali, da bo pomurska gospodarska slika tudi v tem letu enaka, če ne celo boljša. Lani so podjetja v regiji ustvarila 2,8 milijarde evrov prihodkov in 99 milijonov evrov čistega dobička, kar je bilo na ravni rekordnega leta 2018. "Žal pa so imele od marca do konca junija nekatere panoge tudi do 70-odstotni upad realizacije, v turizmu je bil ta upad še večji. S pomočjo vladnih ukrepov so se naša podjetja odzvala na to novo realnost in ublažila likvidnostno situacijo, prav tako padanje števila zaposlenih." V nekaterih panogah so se po besedah Graha do danes naročila že stabilizirala, v drugih še ne, pri tem kot dobrodošel ukrep izpostavlja ukrep turističnih vavčerjev. "Ocenjujemo pa, da bomo verjetno, tako kot vsepovsod po svetu, tudi v naši regiji imeli upad regijskega BDP-ja od 15 do 20 odstotkov. Upamo, da bodo podjetja do konca leta ohranila čim več naročil." Visoko ceno zaradi epidemije so plačali tudi v storitvenih dejavnostih, katerih izvajanje je bilo v času epidemije prepovedano. "Vprašanje je tudi, kaj se bo dogajalo na področju naročil v kovinski in elektroindustriji v regiji, ki sta vezani na izvoz in s tem tudi na gospodarsko situacijo v državah, v katera pomurska podjetja največ izvozijo, to so Avstrija, Nemčija, Švica, Srbija, Hrvaška in Madžarska."

Horvath: Sto let zapostavljeni

Madžarski narodnostni poslanec v državnem zboru Ferenc Horvath meni, da je bilo Prekmurje v teh 101 letih zapostavljeno, kar je onemogočalo razvoj regije. "Na načelni ravni je bilo veliko obljub, malo projektov pa je bilo nato izpeljanih. Po navadi se v Ljubljani na Prekmurje spomnijo samo 17. avgusta." O razvojni pomoči, ki jo madžarska vlada namenja območjem, na katerih živijo zamejski Madžari, tudi Prekmurju, Horvat pravi: "Pomoč, ki prihaja v regijo iz Slovenije ali Madžarske, je dobra za vse, ne samo za Madžare, ki tam živijo." Očitke, da se za to pomočjo skrivajo nacionalistične težnje po obnovi nekdanje velike Madžarske, Horvath zavrača: "To ni povezano z nacionalističnimi idejami. Tisti, ki to povezujejo z revizionizmom, si skušajo zgolj nabirati politične točke." Sam vidi največ možnosti za prihodnji razvoj regije v povezovanju Prekmurja s Porabjem, predvsem na področju turizma, malega gospodarstva in kmetijstva. Priložnosti za to bodo, kot pravi, tudi zaradi sporazuma o sodelovanju z vlado, ki ga je podpisal kot manjšinski poslanec. Ta namreč po njegovih besedah zagotavlja, da bosta v prihodnjem letu slovenska in madžarska vlada zagotovili vsaka pet milijonov evrov za različne projekte na omenjenem območju.

Farič: Več samozavesti

"Prekmurje potrebuje več samozavesti in manj obrambne drže," pravi priznani režiser, koreograf in plesalec Matjaž Farič. "Ne glede na poskuse zgodovinskih revizionizmov moramo gledati naprej in se osredotočiti predvsem na vsebine z različnih področij, ki bodo vplivale na dvig kakovosti življenja," pravi Farič in še meni, da je obrambna drža neproduktivna tudi v odnosu do središča države. "Geografska lega regije je odlična, kar nam daje še boljše možnosti za uresničenje vseh pozitivnih stvari. Tudi glede na odzive znancev, ki so letošnji dopust izkoristili za odkrivanje Prekmurja, vidim, da imamo veliko za pokazati. To kaže tudi na to, da nas ljudje iz drugih delov Slovenije velikokrat vidijo v veliko boljši luči, kot se vidimo sami." Regija ima po njegovem mnenju potencial tudi pri nadgradnji ponudbe urbanih kulturnih vsebin, kakršne predstavljajo tudi s festivalom Fronta.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Preberite celoten članek

Sklenite naročnino na Večerove digitalne pakete.
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
  • Obiščite spletno stran brez oglasov.
  • Podprite kakovostno novinarstvo.
  • Odkrivamo ozadja in razkrivamo zgodbe iz lokalnega in nacionalnega okolja.
  • Dostopajte do vseh vsebin, kjerkoli in kadarkoli.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta