Prestopni rok v državnem zboru: Kje bodo pristali nepovezani Igor Zorčič, Janja Sluga, Branislav Rajić in Jurij Lep?

Nepovezani poslanci Igor Zorčič, Janja Sluga, Branislav Rajić in Jurij Lep se bodo morali, če želijo nadaljevati svoje politične kariere, slej ko prej povezati s katero od strank. Zorčič, Sluga in Rajić so iz SMC izstopili konec marca, nato pa so z Lepom, ki je sredi istega meseca zapustil poslansko skupino DeSUS, ustanovili poslansko skupino nepovezanih poslancev. Poleg njih so v tem mandatu državnega zbora poslanske skupine zamenjali še Jani Möderndorfer, ki je SMC zamenjal za LMŠ, Lidija Ivanuša, ki je iz SNS prestopila v SDS, Gregor Židan, ki je iz SMC odšel v SD, Franc Trček, ki je Levico zamenjal za SD, ter Milan Brglez, ki je iz SMC prestopil k SD, nato pa je bil na evropskih volitvah leta 2019 izvoljen za evropskega poslanca.

Zorčiča nekateri že vidijo v SD

Neuradno se trije nekdanji poslanci SMC in nekdanji poslanec DeSUS trenutno pogovarjajo z marsikom, zlasti pa z opozicijskimi strankami iz koalicije KUL. Lep bi tako svojo politično pot nadaljeval v LMŠ, Zorčiča pa naj bi po naših informacijah nekateri že videli v SD. V kabinetu predsednika državnega zbora so za Večer potrdili, da je Zorčič pretekli mesec opravil več pogovorov s predstavniki sorodnih političnih strank, tudi z vodstvom SD, a da o njegovi nadaljnji politični poti sledijo še pogovori znotraj poslanske skupine nepovezanih poslancev.

SD naj bi bila po naših informacijah odprta tudi za prestop Lepa in Sluge. Slednja se sicer verjetno zaveda, da bi se na listi Socialnih demokratov v celjski volilni enoti težko prebila v državni zbor, saj za favorita veljata Jani Prednik na Ravnah na Koroškem in Andreja Katič v Velenju. Vodjo nepovezanih poslancev bi sicer utegnili sprejeti v SAB, vendar pa v tem primeru njen novi poslanski mandat nikakor ni zagotovljen, saj lahko SAB na prihodnjih volitvah, pa naj si bo rednih ali predčasnih, glede na aktualne javnomnenjske ankete kvečjemu računa na nekaj poslanskih mandatov.

Predsedniku parlamenta zrasla cena za prestop

Ko gre za Zorčiča, je njegova cena za prestop krepko zrasla po tem, ko ga manjšinski koaliciji SDS, NSi in SMC pred tednom dni že v drugo ni uspelo razrešiti s položaja predsednika državnega zbora. Čeprav je Zorčič že napovedal, da bo odločitev o nadaljevanju svoje politične kariere sprejel do konca prejšnjega meseca, se to zdaj zamika. Po naših informacijah naj bi ga eden od pomembnejših sestankov čakal tudi ta konec tedna. Ali bi se lahko pridružil kateremu od novih političnih projektov, pri čemer se v zadnjem času spet omenja tudi predsednika računskega sodišča Tomaža Vesela, ni znano, se je pa v preteklosti že namigovalo, da bi Zorčič lahko ustanovil svojo stranko.

Nazadnje se je govorilo tudi o možnosti njegovega vstopa v DeSUS, nekateri mediji so celo pisali, da naj bi prevzel stranko ali kandidiral za predsednika stranke, vendar pa so te špekulacije poniknile tako hitro, kakor so se tudi pojavile. Nekateri so takrat menili, da bi si Zorčič s tem naredil medvedjo uslugo, saj bi vstopil v stranko, ki poka po šivih in se sesuva vase, zaznamujejo pa jo predvsem notranja nesoglasja in konflikti. Da bi bil Zorčič lahko dobra izbira za vrh DeSUS, je nedavno za Vestnik ocenil vodja poslancev DeSUS Franc Jurša: "Imam pozitivno mnenje o njem, bil bi osvežitev za Desus, saj je mlad in poln energije. Zagotovo bi stranki prinesel nekaj odstotkov." Ob tem je sicer dodal, da je Zorčič verjetno že zamudil vse roke za kandidaturo za vrh stranke upokojencev.

Razdrobljenost levo od sredine koristi Janši

Zorčič špekulacij o morebitnih prestopih ni obširno komentiral, je pa v enem od pogovorov za javno televizijo izpostavil ambicijo oziroma potrebo po konsolidaciji sredine in leve sredine. "Če želi levosredinska stran postati alternativa temu, kar imamo zdaj, je nujen pogoj konsolidacija," je pojasnil Zorčič in hkrati zanikal, da bi sam vodil postopek poenotenja levih strank. Nekateri namreč opozarjajo, da bi razdrobljena leva sredina pred novimi volitvami koristila predvsem prvaku SDS Janezu Janši. Če se stranke na sredini in levici ne bodo tesneje povezale, potem bi bila lahko po nekaterih ocenah desna koalicija SDS in NSi v navezavi s katero od novih strank, ki bi se prebile v parlament, na pragu zelo dobrega rezultata oziroma volilne zmage.

Pred volitvami so se zlasti levo od sredine sicer pogosto pojavljali novi politični akterji z novimi strankami, a rezultat LMŠ na zadnjih parlamentarnih volitvah leta 2018 (12,6 odstotka glasov) je bil krepko slabši od izidov SMC na volitvah leta 2014 (34,49 odstotka) in Pozitivne Slovenije na volitvah leta 2012 (28,51 odstotka). Kot morebiten nov igralec na političnem parketu se v medijih pogosto omenja predsednik Uefe Aleksander Čeferin, ki je nedavno uspešno ustavil projekt razvpite superlige. Mandat v Ženevi se mu izteče leta 2023, torej po naslednjih parlamentarnih in predsedniških volitvah v Sloveniji.

V konsolidacijo bi padli tudi nepovezani poslanci

Če predpostavljamo, da parlamentarnih volitev zaradi predsedovanja Slovenije Svetu EU do konca letošnjega leta ne bo, bi bil po nekaterih ocenah idealen čas za konsolidacijo razdrobljenega levega in sredinskega političnega prostora čez poletje oziroma do jeseni. Na povezovanje verjetno ne bi bili imuni niti nepovezani poslanci, nenazadnje so stranke pred volitvami zainteresirane za to, da v njihove vrste pride več novih ljudi. Ostaja pa veliko vprašanje, na kakšen način bi se leva sredina konsolidirala, torej z združevanjem ali pa bi se stranke zgolj ohlapno povezale.

Koordinator Levice Luka Mesec je nedavno ocenil, da bi bilo pred volitvami smiselno razmišljati o predvolilnem dogovoru oziroma bloku strank, ki bi postavile svojo vlado: "Ne govorim o koaliciji v smislu, da bi si med seboj razdelili volilne okraje ali karkoli podobnega, ampak o zelo jasnem dogovoru med strankami, da bomo postavili vlado in s tem dali zelo jasen signal volivcem, da če volijo kogarkoli od nas, to pomeni, da volijo ekipo, ki bo postavila alternativo trenutni vladi." Po njegovi oceni bo namreč na volitvah kar nekaj novih strank, ki jih Janša "ustanavlja kot satelite, zato da bi ustvaril zmedo". "Z oblikovanjem predvolilnih koalicij bo treba pokazati, kdo predstavlja en blok in kdo predstavlja drugi blok, in na podlagi tega, kateri blok bi volili, bi se potem oblikovala vlada," je pojasnil koordinator Levice.