Pri nas še vedno brez navodil, kako naj se testiranje v šolah od ponedeljka sploh izvaja. V Avstriji je sistem že uveljavljen

Po novem vladnem odloku za zamejitev širjenja covida-19 bo samotestiranje učencev in dijakov od prihodnjega tedna obvezno in v pristojnosti vzgojno-izobraževalnih zavodov. Ravnatelji opozarjajo, da navodil še niso prejeli. Kje se bodo učenci in dijaki testirali, kdaj in kdo jih bo pri tem kontroliral, kje bodo šole s prostorsko stisko našle prazne učilnice, da bodo pozitivne izolirale? Kako bodo covid pozitivni dijaki, ki se v šolo vozijo od daleč, odšli domov? Pa predvsem, kaj naj ravnatelji storijo, če se učenci in dijaki ne bodo želeli testirati. Vodstva šol opozarjajo, da vzvodov in pravnih podlag za to, da bi ukrepali, nimajo, zato predlagajo, da se še naprej ohrani testiranje na domu.

"To bi bilo tudi epidemiološko veliko bolj smiselno, saj bi se dijak testiral doma, in še preden bi šel na avtobus in v šolo, bi vedel, da je pozitiven. Tako bi potencialno okužil manj ljudi," razmišlja Marija Lešer, ravnateljica mariborske III. gimnazije. Nadaljuje, da bodo nastale tudi logistične težave, saj da vsi dijaki ne pridejo hkrati v šolo. Najverjetneje bodo zato testiranje izvajali v matičnih učilnicah pred prvo uro pouka. Tudi na Biotehniški šoli Maribor bi si želeli, da čim prej dobijo jasna navodila. "Vse je težava. Kader, prostori in celotna organizacija. Upam, da kmalu postane jasno kako in kaj," pravi ravnatelj Anton Krajnc.

Podrobnosti naj bi izvedeli danes, ko se bodo na sestanku zbrali ravnatelji, predstavniki NIJZ in obeh pristojnih ministrstev - šolskega in zdravstvenega. A koraka nazaj ni pričakovati. Kot vse kaže, bo samotestiranje za vse učence in dijake od ponedeljka obvezno.

Pisma upora, ponekod celo grožnje

"Pravila enostavno ne zdržijo. Zahteve niso transparentne. Vse je zapisano v odloku, ravnatelji pa nimamo pristojnosti za ukrepanje," pravi predsednica Zveze srednjih šol Fani Al Mansour. Da se številni šolarji in dijaki, kot kaže, ne bodo testirali, še opozarjajo ravnatelji. Marsikje namreč že dobivajo pisma upora, nestrinjanja, ponekod celo grožnje. "Že odlok je dvoumen. V okrožnici, ki smo jo prejeli, piše, da je samotestiranje obvezno, odlok pa tega ne predvideva," nadaljuje Fani Al Mansour. V odloku beseda obvezno namreč stoji le pri testiranju študentov. V točki, ki zadeva dijake in osnovnošolce, pa ne piše, da je testiranje, ki se sicer izvaja trikrat tedensko, obvezno.

"A vseeno velja, da je tudi za osnovnošolce in dijake tako testiranje nujno," je pojasnil državni sekretar na šolskem ministrstvu Damir Orehovec. "Kadar gre za osnovnošolce, ki se ne želijo testirati, priporočam, da se najprej opravijo razgovori z učencem oziroma s straši. V primeru, da se še vedno ne strinjajo, osnovnošolcu šolanja ne smemo odreči. Učitelj oziroma ravnatelj naj vseeno poskrbi za varno učno okolje. Naj zagotovi primerno razdaljo. Če je takih otrok več in se to ne da, naj se obrne na inšpekcijo in preveri, ali se pouk še lahko izvaja v šoli. Če ne, naj se izvaja na daljavo," razlaga. V primeru srednje šole ima učitelj nekoliko več pristojnosti. "Srednja šola ni obvezna, zato so lahko ukrepi strožji. Tudi takšni, da dijak, ki se ne testira, ne more pristopiti k pouku," še pravi Orehovec.

"Nobeden od staršev se ne razburja

"Samotestiranje otrok je v avstrijskih šolah povsem vpeljano, normalno in vsakdanje, nam je povedala Jera Bošnik, ki se je pred šestimi leti z družino s Prevalj preselila v Dobrlo vas. Hčerka Zoja, ki obiskuje drugi razred, se tako v šoli od februarja letos s hitrim testom testira dvakrat na teden, v ponedeljek in petek. V letošnjem šolskem letu pa imajo ob sredah še PCR-testiranje s slino. "Otroci test opravijo sami, da se ne bi poškodovali, imajo na koncu brisa nekoliko debelejše vatke. Zjutraj si jih najprej razdelijo, nato pa si vsak sam povrta po nosku. Dokler se ne prikaže rezultat, počakajo pri mizi. Za to morajo sicer malo prej v šolo, a tudi s tem težav ni, vsi pridejo pravočasno, da lahko to opravijo skupaj. Otroci to dobro sprejemajo, Zoja pravi, da to ni čisto nič takšnega, da je testiranje prijazno in težav ob tem nimajo," nam je povedala Bošnikova.

Učenci od prvega do četrtega razreda masko nosijo pri vstopu v šolo vse do učilnice, kjer jo lahko snamejo. "S pravili, ki jih imamo, ni bilo težav, starši so to sprejeli, saj se zavedajo, da to pomeni, da bo šola lahko ostala odprta in ne bo prekinitev. Pri nas se nekaj reče, organizira in tako je. Nobeden od staršev se ne razburja. Poiskati so pač želeli sistem, s katerim bi lahko nadzorovali širjenje, hkrati pa bi šola lahko ostala odprta. Pri tem je ostalo, to funkcionira," je še dodala. V primeru, da bi bil v njihovem razredu kdo pozitiven - kar pa se še ni zgodilo -, bi si moral nadeti masko, nato pa bi ga izolirali v posebnem prostoru, kamor bi ga nato prišli iskat starši. Bošnikova še razlaga, da običajno v tem primeru ne gre za simptomatsko okužbo, saj otroka, če ima simptome, starši že prej testirajo doma in ga, če je okužen, ne pošljejo v šolo. Že dalj časa v Avstriji na zdravstveno kartico prejemajo teste za samotestiranje, ki so zdaj, ko je v veljavi pravilo PC, namenjeni zgolj tovrstni uporabi.

Izkušnjo s samotestiranjem na avstrijskih šolah je z nami delila tudi Jasmina Palko, Dravograjčanka, ki že nekaj časa živi v avstrijskem Velikovcu. Po izobrazbi specialna in rehabilitacijska pedagoginja je v Hilfswerk Kärnten, neprofitni organizaciji, zaposlena kot prostočasna pedagoginja in je podaljšano bivanje vodila na več ljudskih in srednjih šolah. Pri samotestiranjih otrok je redko prisotna, saj ga opravijo že zjutraj, pred njenim prihodom, kljub temu pa mora kdaj sodelovati. Nazadnje je samotestiranje pospremila med jesenskimi počitnicami, ko so starši, zaposleni v Raiffeisenbank, otroke k celodnevnemu varstvu pripeljali prostovoljno.

Razmišlja, da je bil tudi to razlog, da je samotestiranje potekalo povsem mirno, starši so se s tem strinjali. Šlo je tudi za visoko izobražene starše: "Ne vem, če izobrazba kaj pripomore, a mogoče so bili zato bolj razumevajoči." Kako pa se na to odziva celotna populacija, težko ocenjuje, doda. "Otroci so si s pomočjo staršev bris potisnili dva, tri centimetre globoko v nos, nato so na nanj dodali tekočino. Vse skupaj je videti kot majhna knjižica, ki jo nato z vsem skupaj zapreš in počakaš, deset, petnajst minut," je opisala. Ker je sama cepljena, se lahko, če želi, tako kot tudi cepljeni otroci testira prostovoljno. S samotestiranjem nima dosti izkušenj, vendar opaža, da ker to izvajajo že toliko časa, vse poteka zelo utečeno. "Za grozno negativne odzive še nisem slišala, ko se pogovarjaš z drugimi, je stanje precej podobno kot v Sloveniji, nekdo zelo nasprotuje, a nato nima izbire in se pač mora testirati. Včeraj je začelo veljati pravilo PC, ki bo Avstrijce precej omejevalo pri prostočasnih dejavnostih. Zagotovo se bo zdaj cepilo še več ljudi," je prepričana.