Študentje so veseli, da se spet vračajo na fakultete. Lani so skoraj celo leto preživeli doma in s predavanji na daljavo, zato je začetek študijskega leta v predavalnicah zelo spodbuden, čeprav pod strogimi pogoji.
Vrata fakultet so že polepljena z navodili, da je za vstop potrebna maska, da naj vzdržujejo varnostno razdaljo in da je nujen pogoj PCT. Po navodilih pristojnih bo vsak, ki bo želel vstopiti v prostore fakultete, moral predložiti eno od dokazil, torej potrdilo o prebolevnosti, cepljenju ali testiranju. Največ koordinacije bo zagotovo pri tistih, ki bodo izpolnjevali pogoj T. Zadostoval bo tako test PCR, veljaven je 72 ur, kot hitri antigenski test, ki velja 48 ur. Ti možnosti sta plačljivi, zato bo študentom na voljo še brezplačno samotestiranje, ki pa bo nadzorovano. Kako?
Študente bodo nadzirali kar študentje
Številne univerze in posamezne fakultete protokole še pripravljajo. Na Zdravstveni fakulteti v Mariboru so za zdaj le dejali, da bodo samotestiranje organizirali, kako, kje in kdaj, še ne vedo. Na Fakulteti za strojništvo v Ljubljani bodo prostor za redno samotestiranje zagotovili v eni od učilnic, ki ima ločen vhod, na Biotehniški fakulteti v Ljubljani, ki ima svoje prostore na več lokacijah, pa so zagotovili, da bodo pogoj PCT dosledno preverjali pri vhodih vseh oddelkov. "Za vse, ki niso preboleli covida-19 ali bili cepljeni proti njem, bo omogočeno samotestiranje v prostorih fakultete. Ker je anketa pokazala, da je pri nas cepljenih kar 78 odstotkov študentov, pričakujemo, da smo predvideli dovolj velike prostore za testiranje," je dejala dekanja Nataša Poklar Ulrih. Samotestiranje se bo pri njih izvajalo vsak ponedeljek in torek, zraven bodo zagotovili še vpis v evidenčni list, ki bo zadostoval za vstop na fakulteto.
Samotestiranje na fakulteti
Nomi Hrast, 3. letnik, 1. stopnje, Ekonomsko-poslovna fakulteta Maribor: "Na naši fakulteti PCT pogoje preverjajo študenti oziroma zaposleni pri vsakem glavnem vhodu. V primeru da se moraš samotestirati, pa moraš to izvest na fakulteti in ta evidenčni list nositi s sabo. Govori se, da študentje naj ne bi šli v karanteno, ker bomo imeli maske in pazili na razdaljo. Če bo to res, ne vem. Tekom prejšnjega in letošnjega leta sem opazila velik upad motivacije pri mlajših študentih (1. in 2. letnika), ki niso izkusili študentskega življenja. Opazen je tudi manko znanja zaradi zelo različnih razmer, ki so jih imeli študentje ob šolanju na daljavo. Po fakultetah že poročajo o večji količini prošenj za pogojni vpis in prošenj za ponavljanje letnika. Meni sicer študij na daljavo ni predstavljal prevelikih preglavic, si pa večina sošolcev želi na fakulteto, saj so mnogi pogrešali osebni stik s profesorji in študenti. Predvsem pri seminarskih nalogah, ki jih težko izvajaš na daljavo. Se pa glede na razmere bojim, da bomo ob osredotočanju na stalno spreminjajoče se ukrepe pozabili na sam študij in dejstvo, da moramo nadoknaditi manko v znanju."
Marija Sirk, tuja študentka, 2. letnik 2. stopnje Filozofske fakultete v Ljubljani, Iniciativa tuji študenti: "Posledice novega pogoja za študente tujce, ki določa, da morajo imeti na računu pet tisoč evrov, se že kažejo, saj se jih je kar nekaj že vrnilo v matične države. Tisti, ki so ostali, pa so postali veliko bolj finančno ogrožena skupina, kot so bili, zdaj so njihovi starši vzeli kredite, si sposodili denar. Tako so postali ranljiva skupina. V iniciativi sumimo, da bo vlada dodatno zmanjšala število mest za tuje študente in jih s tem eleminirala do popolnosti, saj so se odločili, da bodo prihajajoče študijsko leto zmanjšali število vpisnih mest za humanistiko in družboslovje. Ostane nam le pritisk na odločevalce, pisali bomo dekanom in jih vprašali, koliko vpisnih mest namenjajo tujcem, ter opozarjali javnost."
Veronika Kašman, študentka 1. letnika 1. stopnje Filozofske fakultete v Mariboru: "Najbolj si želim, da bi študijski proces potekal v predavalnicah, še zlasti zato, ker sem brucka in ne poznam sošolcev in študijskega procesa. Obvestilo, da moramo izpolnjevati PCT-pogoj, smo dobili po pošti. Zame to ne predstavlja problema, saj sem cepljena. Če bomo vsi upoštevali pogoje, menim, da ne bomo imeli študija na daljavo.
Verjamem, da bo sprejem brucev potekal mirno in prijetno. S fakultete smo sicer dobili obvestilo, da bo potekal uvajalni teden, ampak na spletni strani nisem našla jasnih navodil glede tega. Zato sem se kar sama prepričala in pogledala, kaj se dogaja. Še posebej me je razveselila novica, da je na voljo kar nekaj izvenštudijskih dejavnosti - od trivia večera, folklore, pevskega zbora. Zagotovo se bom kam vpisala." (ala)
Filozofska fakulteta v Mariboru pa se je organizacijsko že povezala s Pedagoško fakulteto in Fakulteto za naravoslovje in matematiko, s katerima si tudi sicer deli prostore. "Testiranje bomo izvajali v stavbi na Koroški cesti 160. Za termine se za zdaj še dogovarjamo, a je predlog tak, da bi imeli več terminov vsak dan. To so za zdaj malenkosti, ki jih še nismo dokončno dorekli," je pojasnil dekan Filozofske fakultete v Mariboru Darko Friš. Pravi, da bodo samotestiranje najverjetneje nadzorovali študenti. "Ponujena je bila tudi pomoč okoli 30 študentov zaključnih letnikov medicine," še pravi. Tudi za druge fakultete to odpira dodatne potrebe po kadru, ki pa jih bodo vsaj na začetku večinoma zapolnjevali s pomočjo študentskih servisov.
Študijski proces se bo 1. oktobra začel v predavalnicah, študentje potrebujejo pogoj PCT.
Necepljenim bodo na voljo brezplačni testi za samotestiranje. Študentje jih bodo v lekarnah morali prevzeti sami.
Samotestiranje se bo izvajalo kontrolirano, rezultat testa bo veljaven en teden.
Rezultat s samotestiranja bo veljal tudi za vstop v študentske domove.
Študentje si prizadevajo, da bi test veljal tudi za javni prevoz in za koriščenje študentskih bonov za prehrano.
Podobno se bodo najverjetneje morali znajti tudi študentski domovi, saj bodo predvsem za pregledovanje pogoja PCT potrebovali veliko ljudi. "Mi smo odprti 24 ur na dan, vse dni v tednu. Študentje ves čas vstopajo in izstopajo iz domov. Imamo 16 blokov na petih lokacijah, skupno to pomeni 36 vhodov. Ob tem lahko kdo pride še iz garažne hiše. Skoraj nemogoče bo ves čas nadzirati vse. Res pa je, da imamo že zdaj varnostnike in kontrolorje, a le pri glavnih vhodih," razmišlja Maja Krajnc Ružič, direktorica študentskih domov UM.
Samotestiranje ni vstopnica za avtobus ali študentsko kosilo
Študentje bodo sicer teste za samotestiranje v lekarnah morali prevzeti sami. Vsakemu bo mesečno pripadlo pet testov. Te bodo nato s seboj prinesli na testirno mesto in se tam nadzorovano testirali. Nato bodo izpolnili še evidenčni list, v katerega bodo vpisali osnovne osebne podatke, datum samotestiranja in rezultat opravljenega testa. Ta bo nato ustrezno dokazilo za izpolnjevanje pogoja PCT.
Bo pa evidenčni list, ki ga bodo študentje pridobili s samotestiranjem, le vstopnica za fakulteto, študentski dom in obštudijske dejavnosti. V primeru Univerze v Mariboru bo to dokazilo na primer odpiralo tudi vrata v knjižnice in UŠC Leona Štuklja. Za vse ostale dejavnosti pa bodo morali študentje opraviti plačljive hitre teste. Za zdaj tudi za uporabo javnega prometa in za obisk restavracije, četudi bodo želeli koristiti bon za subvencionirano prehrano. Študentska organizacija temu ostro nasprotuje in od ministrstva še pred začetkom študijskega leta pričakuje spremembe. Opozarjajo tudi na neskladnosti pri tistih, ki zraven opravljajo še študentsko delo ali prakso. "Po trenutno veljavnih odlokih morajo za delo opravljati samotestiranje pri delodajalcih. Tudi dijakom in študentom mora v tem primeru stroške testiranja sicer kriti delodajalec, a to povzroča dodatno zmedo, saj so načeloma že testirani in to bi moralo veljati tudi za delo," pojasnjujejo v Študentski organizaciji Slovenije, kjer si sicer tudi prizadevajo, da bi samotestiranje za študente veljalo pod enakimi pogoji kot za dijake. Torej, da se lahko testirajo na domu.
Precepljenost študentov zadovoljiva
Starostna skupina med 18 in 24 leti je kar dobro precepljena. Z enim odmerkom je cepljenih 50 odstotkov generacije, z obema odmerkoma pa 43 odstotkov, in pričakuje se, da bo se delež še povečal. V mlajših starostnih skupinah ta kar pozitivno odstopa. V starostni skupini do 18 let je delež cepljenih s prvim odmerkom namreč le 8-odstoten, kar je bistveno manj. Manjši je delež precepljenih tudi pri odraslih v starostnih skupinah med 25 in 35 leti (43 odstotkov jih je cepljenih s prvim odmerkom), pa tudi v starostni skupini med 30 in 34 leti ter 35 in 39 leti.
So pa študente prehitele vse generacije, ki so starejše od 40 let. Univerze so skupaj s študentskimi organizacijami pred začetkom študijskega leta tudi organizirale cepilni dan. Na Univerzi v Mariboru so ga organizirali prejšnjo sredo. Takrat je na cepljenje prišlo 81 študentov.
Karanten za cele oddelke ne bo
Če bo kateri od študentov pozitiven, mu bo odrejena karantena, ne bo pa to veljalo za celoten oddelek, kot je praksa v osnovnih in srednjih šolah. Študijski proces je namreč drugačen, saj ni stalnih mehurčkov. Študentje se neprestano mešajo in v predavalnicah niso ves čas v istih skupinah. Karantena bo tako odrejena tistim, ki so z okuženim bili v stiku brez maske, in to več kot 15 minut. Prav zato pa bo v predavalnicah treba ves čas dosledno nositi masko in vzdrževati razdaljo. Omejitev glede števila študentov v predavalnicah ni, se pa bodo fakultete same odločile, kako velike skupine bodo oblikovale. Od udeležencev pedagoškega procesa se sicer ne zahteva razdalja, kar pomeni, da se na fakultetah tokrat ne srečujejo s prostorsko stisko.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
