Sindikalni zaupniki so v podjetjih deležni številnih pritiskov, pa naj gre za javni ali zasebni sektor. "Tam, kjer se delavci organizirajo, se jih skuša tako ali drugače zatreti. Odpuščanja so del ofenzive kapitala in način, kako utišati delavsko gibanje in preprečiti, da bi si izborili boljše pogoje," razlaga Andraž Mali, član raziskovalnega odbora Centra za družbeno raziskovanje (Cedra).
Ostali brez municije
V Mariboru je pred dvema letoma odmeval primer treh odpovedi na Srednji šoli za oblikovanje Maribor, odnosi med vodstvom šole in sindikatom so se močno zaostrili. V primeru sindikalnega zastopnika Dejana Paske - ravnateljica mu je očitala, da je namenoma ali iz hude malomarnosti huje kršil pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja ter na sindikalnih sestankih nagovarjal k delovanju proti vodstvu šole - je sodišče odločilo, da je bila odpoved nezakonita in Paska se je lani vrnil na delovno mesto. V njegovem primeru in sodelavke Cvetke Hojnik je sodišče odločilo njima v prid, zato Paska poudarja, da trditev, da sindikati ničesar ne morejo doseči, ne drži. In kakšno je vzdušje na delovnem mestu? "Direktnih pritiskov ni čutiti, je pa čutiti posredne," odgovarja. Čeprav je še vedno sindikalni zastopnik, ga ravnateljica ne priznava. "Ni me vpisala v bazo sindikalnih zaupnikov, ne dobivam dodatka za sindikalno delo, ne priznavajo se mi dodatne ure za sindikalno delo. Sviz je sicer ravnateljici že poslal nekaj dopisov in o tem obvestil ministrstvo, ki je odgovorilo, da je to treba rešiti znotraj sindikata in šole. Lahko bi se poslužil pravne poti, a sem se odločil, da se ne bom spuščal v konflikte. Opravim svoje sindikalno delo, zastopam, kolikor se da, in čakam na to, da me ponovno izvolijo in dobim nov mandat," razlaga Paska.
V Albaniji predsedniku sindikata rudarjev eksplodiral avto
Albanski sindikat rudarjev Minatorëve të Bashkuar të Bulqizës, ki je nastal pred dvema letoma v podjetju AlbCrome, se že od ustanovitve sooča z izjemnimi pritiski, poroča Rdeča pesa. Obstoječi sindikat je delal v korist vodstva, delovni pogoji v podjetju so nevzdržni, več rudarjev je umrlo, lažje poškodbe so stalnica, delovne obremenitve se večajo, plača se niža. Ob ustanovitvi sindikata so predsednik sindikata Elton Debreshi in trije člane odbora prejeli odpoved, ostalo članstvo pa je ves čas deležno ustrahovanja. Sodišče je sicer nedavno odločilo, da mora podjetje sindikalistu Beqiru Duriçiju izplačati odškodnino, a tukaj se pritiski niso končali. Sedemindvajsetega avgusta je namreč eksplodiral Debreshijev avtomobil. "Rudarji v Albaniji so se organizirali v res težkih pogojih, proti njim so tako kapitalisti kot tudi državna politika in lokalna mafija. Debreshi se ves čas sooča s pritiski, prejema tudi grožnje s smrtjo. Bomba pod avtomobilom je le vrh ledene gore," je za Večer komentiral Andraž Mali iz Cedre, ki sodeluje z omenjenim sindikatom.
Ravnateljica Nadja Jager Popovič je ob tem dejala, da je bil Paska 21. novembra 2019 odpoklican kot sindikalni zaupnik, ona pa je na podlagi sodišča dobila poziv, da se mora vrniti na pravnoformalni položaj, ki ga je imel pred odpovedjo - torej na delovno mesto učitelja. Povedala je, da ga bo priznala, ko in če ga bodo ponovno izvolili, če bi ga priznala za voljo miru, bi delovala proti pravilom, trdi.
"Sindikalni zaupniki se soočajo s pritiski takoj, ko opozorijo na nepravilnosti vodstva. Verjamem pa, da je praksa, da na nekaterih šolah vodstvo in sindikat dobro sodelujeta, a tako, da ne opozarjajo na nepravilnosti," razmišlja Paska, ki si sodelovanje predstavlja kot posvetovanje z zaposlenimi in vključevanje v odločanje.
Od njegove vrnitve na delovno mesto in epidemije se je število članov zmanjšalo, kar je prispevalo tudi k zmanjšanju borbenega naboja, pove. "Vodstvo se vzdržuje akcij proti delavcem, zato se mi za zdaj še ni bilo treba oglasiti. Bi pa bilo to ob zmanjšanju članstva, zdaj zastopam manj kot polovico zaposlenih, tudi veliko težje. Ostali smo brez municije," razpravlja Paska.
Ob ustanovitvi dvanajst članov, danes sto
Pred dobrim letom je odpoved prejela tudi nekdanja predsednica Sindikata Lidl Tjaša Kozole. Odnosi med njo in vodstvom so se začeli krhati, ko je skupaj z dvanajstimi sodelavkami in sodelavci ustanovila sindikat. V desetih letih so jo premestili v osem poslovalnic, na koncu je delala v več kot sto kilometrov oddaljeni poslovalnici, kar je za mamo samohranilko še toliko večji problem. Njene službene ocene so bile kar naenkrat na slabi dvojki, vodstvo pa je motilo vse, česar se je lotila. Marca lani je bila vabljena na zagovor pred odpovedjo, odpustili so jo zaradi krivdnih razlogov. Očitali so ji malomarnost in neupoštevanje predpisov s področja varnosti živil in minimalnih higienskih standardov. Kozoletova poudarja, da gre za malenkostne kršitve, ki so nastale zaradi nemogočih delovnih razmer (visoke intenzivnosti dela in nizkega števila zaposlenih). Na odpoved je vložila pritožbo, odpravnine ni prejela, podjetje ji je sicer ponudilo poravnavo, a se ni želela pogoditi, saj hoče, da pride resnica na dan. Na odločitev glede pritožbe še čaka.
"Potem ko so me v Lidlu odpustili, sem pošiljala prošnje drugim trgovinam, a nisem dobila niti enega povabila na razgovor. Možnosti za službo v zasebnem sektorju sem si z medijskim izpostavljanjem in sindikalnim delom zapravila," pove Kozoletova, ki trenutno dela kot vojakinja. Pa bi zaradi posledic ravnala kaj drugače? Pravi, da ne. "Čeprav sem potegnila kratko, je obstal sindikat in še vedno raste, zato imam še vedno upanje, da se bo kaj spremenilo. Članstvo stalno raste, od začetnih dvanajst jih je danes že več kot sto. S krepitvijo sindikata se izboljšujejo tudi možnosti za spremembe, razmišlja. Kozoletova problematizira tudi šibko pravno zaščito sindikalnih zastopnikov nereprezentativnih sindikatov. "Zraven podpore članstva sem imela na voljo le še medijsko podporo," pove. "Pravna varnost ni vedno varovalka, je le neko orodje, ki ga lahko izkoristimo, če imamo možnost. Bistvena je povezanost delavcev," pojasnjuje Mali.
Odgovor je solidarnost
A kot smo lahko videli v primeru Mateja Jemca, ki je prejel odpoved v območni organizaciji gorenjske Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS), lahko pritiski nastanejo tudi v sindikalnih organizacijah. Jemec si zdaj prizadeva za vrnitev na delo preko območne organizacije Gorenjske, saj ga, kot je dejal, podpira večina sindikalistov na terenu. Vložil je tožbo ter od sodišča prejel odgovor, ki obe strani poziva k mediaciji.
V Albaniji predsedniku sindikata rudarjev eksplodiral avto
Albanski sindikat rudarjev Minatorëve të Bashkuar të Bulqizës, ki je nastal pred dvema letoma v podjetju AlbCrome, se že od ustanovitve sooča z izjemnimi pritiski, poroča Rdeča pesa. Obstoječi sindikat je delal v korist vodstva, delovni pogoji v podjetju so nevzdržni, več rudarjev je umrlo, lažje poškodbe so stalnica, delovne obremenitve se večajo, plača se niža. Ob ustanovitvi sindikata so predsednik sindikata Elton Debreshi in trije člane odbora prejeli odpoved, ostalo članstvo pa je ves čas deležno ustrahovanja. Sodišče je sicer nedavno odločilo, da mora podjetje sindikalistu Beqiru Duriçiju izplačati odškodnino, a tukaj se pritiski niso končali. Sedemindvajsetega avgusta je namreč eksplodiral Debreshijev avtomobil. "Rudarji v Albaniji so se organizirali v res težkih pogojih, proti njim so tako kapitalisti kot tudi državna politika in lokalna mafija. Debreshi se ves čas sooča s pritiski, prejema tudi grožnje s smrtjo. Bomba pod avtomobilom je le vrh ledene gore," je za Večer komentiral Andraž Mali iz Cedre, ki sodeluje z omenjenim sindikatom.
Kako to, da se takšni primeri pojavijo tudi znotraj sindikatov? Mali razlaga, da so tudi v ZSSS reformisti, ki si ne želijo preveč aktivnih kadrov in tako spodbujajo ohranjanje statusa quo. Po mnenju Davida Švarca, generalnega sekretarja Sindikata poklicnega gasilstva Slovenije, gre za nov nivo pritiskov na aktivne sindikaliste, ki si prizadevajo izboljšati razmere delavk in delavcev. "Obsojamo vse delodajalce, ki so odpuščali ali kakorkoli drugače nanje pritiskali. Gre za sindikaliste v pravem pomenu besede, ki so opozarjali na težave delavcev in nezakonitosti, ki so jih izvajali delodajalci," sklene Švarc.
Mali razmišlja, da bi bilo veliko bolje, če bi o odpovedi delovnega razmerja sindikalistu odločalo sodišče in ne zaposlovalec. Pritiski na sindikaliste so po Malijevih besedah le vrh ledene gore, s pritiski se namreč soočajo tudi tisti, ki niso člani sindikatov in si to tudi zaradi strahu pred še večjimi pritiski ne upajo postati. "A pred tem ne smemo kloniti, odgovoriti moramo s solidarnostjo. Že organizirani delavci se morajo tega zavedati in podpreti vsakega, ki se s tem sooča. Potrebujemo bolj enotno delavsko gibanje," sklene Mali.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
