Vsebino omogoča Care4Climate
Uporaba drugačnih prevoznih sredstev od avtomobila ali motorja je v zadnjih letih vse bolj v porastu. Čeprav so kolesa za rekreacijo in mestno vožnjo v modi in uporabi že od nekdaj, sedaj na sceno stopajo (manjša) kolesca, s katerimi so opremljena mikro prevozna sredstva, ki nam omogočajo, da želeno lokacijo dosežemo hitreje, kot če bi šli peš. In se pri tem manj utrudimo. Dandanes je nekaj popolnoma normalnega srečati poslovneža na (e-)skiroju ali otroka, ki se v šolo pelje s t. i. hoverboardom, pa tudi električne rolke in kakšna druga mikro mobilna sredstva niso več redkost.
Mikromobilnost je nov trend, ki se mu bo težko izogniti. Pravzaprav je več kot le trend, saj spodbuja gibanje na prostem ter učinkovito rabo mikro prevoznih sredstev. Ljudje mikromobilnost pospešeno posvajamo, saj vsaj deloma rešuje izzive sodobnega časa. Hiter življenjski tempo namreč ustvarja potrebo po hitrejšem premikanju, kot ga zmorejo naše noge. Nekoč pretežno kolesom so se pridružili skiroji, rolke, skuterji in cela vrsta električno gnanih preprostih prevoznih sredstev.
Navade sodobnega človeka se torej spreminjajo, hkrati pa v ospredje vse bolj stopa ekološka osveščenost, ki je botrovala temu, da za premagovanje krajših razdalj, predvsem v urbanih okoljih, dejansko ne potrebujemo nekaj metrov pločevine na štirih kolesih.
Z osebnimi vozili je namreč povezanih veliko stroškov, ki niso majhni, od nakupa, uporabe in vzdrževanja. Kolesa, skiroji, rolke in druge novodobne mobilne novotarije s koleščki so namreč precej cenejše z vseh vidikov, tudi če jih poganja elektrika in ne naše noge.
Kolo je (še) vedno dobra izbira
Kolo velja za najsmotrnejše prevozno sredstvo za razdalje do 5 kilometrov, električna kolesa pa so primerna tudi za premagovanje daljših razdalj. Gre za prevozno sredstvo, ki je poceni in dostopno vsem socialnim skupinam, okolju prijazno in ne zaseda veliko prostora. Na večini poti v naseljih je celo najhitrejša možnost premikanja. Vsakodnevno kolesarjenje seveda ugodno vpliva na zdravje.
Zaradi pozitivnega vpliva na kakovost bivanja se je kolesarjenje v mnogih evropskih mestih uveljavilo kot enakovreden in učinkovit način opravljanja vsakodnevnih poti. Kolo je zlasti primerno za mesta in naselja z geografskimi značilnostmi, kot jih imajo naša naselja.
Tudi naša največja mesta, kot so Ljubljana, Maribor, Celje in druga, so mesta kratkih razdalj, zelo uravnanega terena, saj kolesarjem ni treba premagovati večjih vzponov. Ugodne klimatske razmere omogočajo uporabo kolesa večino dni v letu.
Zadnja leta vse več ljudi uporablja električna kolesa, ki omogočajo trajnostno mobilnost tudi tistim z manjšo fizično kondicijo in na reliefno bolj razgibanih terenih. Z dvigom kolesarske kulture, izboljšanjem kolesarske infrastrukture in ozaveščanjem mesta in občine prebivalce in obiskovalce spodbujajo, da bi bistveno večji delež poti čez vse leto opravili s kolesom.
Hoja ostaja sestavni del življenja
Za hojo velja, da je najbolj naraven, demokratičen in zdrav način premikanja. Ne povzroča izpustov in drugih vplivov na okolje, v primerjavi z drugimi prevoznimi načini pa je prostorsko in infrastrukturno nezahtevna. Primerna je pretežno za krajše razdalje (do 2 km), kar se ujema z značilnostjo zgradbe večine naselij v Sloveniji in povprečno dolžino opravljenih poti v njih. Hoja je ključna, saj se tudi vse poti z avtomobilom in javnim prevozom začnejo in končajo z njo. Je drugi najpogostejši način premikanja v slovenskih naseljih, čeprav njen delež že desetletja upada. Zadnja leta predvsem na račun mikromobilnosti.
Razvoj spremljajočih storitev za mikromobilnost
Sodobna mikromobilnost ne prinaša le prednosti temveč tudi izzive. Prebivalci mestnih središč ali njihovi občasni obiskovalci, so enega ključnih izzivov mikromobilnosti že spoznali. Ker je na cestah in ulicah mest mikro prevoznih sredstev vse več – strokovnjaki pravijo, da je njihova gostota vse večja –, postaja večja tudi gneča na ulicah, kolesarskih stezah in cestah, kamor z uporabniki z njimi tudi »zaidejo«. V gneči, pa tudi sicer, lahko pride do vrste težav in nesreč, podobno kot v prometu.
Kako hitro gredo lahko stvari narobe, vse bolj (in boleče) ugotavljajo predvsem lastniki električnih mikro prevoznih sredstev, kot so e-skiroji, e-skuterji in e-kolesa. Drugi udeleženci v prometu in pešci jih namreč pogosto ne slišijo – kako bi tudi jih, če jim izza hrbta ali boka skoraj neslišno »pridrvijo« s hitrostmi do 25 km/h? Takrat še tako dobri refleksi in druge motorične sposobnosti niso več kos nepredvidljivi situaciji hitre spremembe gibanja. In tako, kot lahko padete s kolesa, lahko padete tudi s skiroja. Morda celo prej, kajti zaradi manjših koles so skiroji bolj občutljivi na luknje v cestišču. Ali pa zadanete nič hudega slutečega pešca, ki seveda – (verjetno) za razliko od vas – ne nosi čelade. Policija ugotavlja, da so kolesarji v več kot polovici primerov povzročitelji najhujših prometnih nesreč, v katere so vpleteni. Žal to postaja vse bolj res tudi za druge oblike mikromobilnosti, posebej e-skiroje.
Domače zavarovalnice so se hitro prilagodile trendu mikromobilnosti in v svojo ponudbo po vzoru avtomobilskih zavarovanj že uvedla namenska »osnovna in kasko« zavarovanja mikromobilnosti, celo zavarovanje proti kraji, pa tudi storitve asistence na terenu. Slednja pride še kako prav, ko uporabnik znajde v težavah zaradi prometne nesreče ali okvare mikromobilnega sredstva, če to ni več vozno. Asistenca denimo krije tudi predrte pnevmatike, ki so lahko dokaj pogost pojav pri rekreativnih kolesarjih.
Mikromobilnost vsekakor ni modna muha, je namreč del osebne svobode, ki prispeva tudi k ohranjanju planeta, zato je njena vse večja priljubljenost med ljudmi iz vseh starostnih skupin povsem razumljiva.
MALO DEJANJE
Premišljena raba embalaže
V toplih dneh se radi odpravimo na izlet ali piknik. Bodite pri tem odgovorni do okolja – tako z izbiro prevoznega sredstva kot tudi z malico. Izogibajte se embalaži za enkratno uporabo, ločujte smeti ter ne mečite hrane stran. Podoben nasvet velja tudi kadar si pripravljate malice za v službo.
Preberite nov Fokus v celoti
