Slovenska predsednica Nataša Pirc Musar in njen avstrijski kolega Alexander Van der Bellen sta včeraj po pogovorih na Dunaju izrazila upanje, da bosta Slovenija in Avstrija našli rešitev glede nadzora na meji še pred poletjem. Na tiskovni konferenci sta tudi zagotovila, da si bosta prizadevala za pravice slovenske manjšine v Avstriji.
Pirc Musarjeva je glede nadzora na meji med Avstrijo in Slovenijo, ki ga po besedah notranjega ministra Gerharda Karnerja namerava Dunaj 11. maja znova podaljšati še za pol leta, dejala, da je optimistka. Je pa poudarila, da ni zadovoljna, ker nadzor traja že osem let: "Zavedati se moramo, da to ni v skladu s pravom EU!" Avstrijo je pozvala, naj pred začetkom nove turistične sezone razmisli o spremembi režima na mejah, saj so sedanji ukrepi po njenih besedah nesorazmerni. "Prepričana sem, da se Avstrija zaveda svoje odgovornosti kot članica schengna," je poudarila in izrazila upanje, da bodo zunanja in notranja ministra obeh držav našli rešitev še pred poletjem, "da se ne bomo pregrevali v pločevini v kolonah na mejah". "Lahko samo upam, da bomo do poletja našli ureditev, ki bo izvedljiva," je o tem odprtem vprašanju v odnosih med državama dejal Van der Bellen. Ni pa rešitve, ki bi bila preprosta, je menil.
Pomembna tema pogovorov je bila tudi slovenska manjšina v Avstriji. Nataša Pirc Musar je glede tega, kot je dejala, na prvem uradnem obisku v Avstriji med drugim omenila reformo dvojezičnih sodišč, ki je pomembna za manjšino. Izpostavila je tudi šolski sistem in ohranitev slovenskega jezika. "Brez jezika si ne morem predstavljati obstoja manjšine in avstrijski predsednik se glede tega strinja z mano," je dejala. Glede položaja manjšine je slovenska predsednica še ocenila, da "nikoli ni tako dobro, da ne bi moglo biti še boljše". Van der Bellen pa je narodne manjšine označil za mostove, ki povezujejo države. "Slovenska narodna skupnost je pomemben del Avstrije in njene zgodovine in vesel sem, da lahko ugotovim, da smo v zadnjem času naredili veliko za izboljšanje položaja vseh narodnih manjšin, še posebej slovenske," je dejal avstrijski gostitelj. Seveda je Van der Bellen tudi ponovil željo Dunaja, da bi Slovenija nemško govorečo skupnost v Sloveniji priznala kot manjšino. Dvostranski odnosi med državama so po njegovih besedah "zelo tesni in verjetno boljši kot kdajkoli", čeprav v preteklosti niso bili najbolj preprosti.
Predsednika sta govorila tudi o vojni v Ukrajini. Obe državi Ukrajini pomagata na terenu in pri sprejemu ukrajinskih beguncev, je dejal avstrijski predsednik. "Pomembno je, da glede vojne v Ukrajini v EU še naprej govorimo enotno in stojimo skupaj," je poudaril Van der Bellen. Pirc Musarjeva je dejala, da sta s sogovornikom prepričana, da se bodo glede Ukrajine kmalu začela mirovna pogajanja. Strinjata se tudi, da je realistična perspektiva za vstop držav Zahodnega Balkana v EU pomembnejša kot kdajkoli, je dejal Van der Bellen. "Enotna sva, da več Evrope na Zahodnem Balkanu pomeni več razvoja in stabilnosti v regiji," je izpostavila slovenska predsednica. Avstrijskemu kolegu se je ob tem zahvalila za podporo slovenskim prizadevanjem za spodbujanje BiH na evropski poti.
Gospodarsko sodelovanje med državama sta predsednika označila za zelo dobro. Avstrija je četrta najpomembnejša trgovinska partnerica Slovenije in največja investitorka v Sloveniji. Van der Bellen pa je poudaril še, da je Koper najpomembnejše pristanišče za avstrijsko gospodarstvo. Omenil je še 26.000 dnevnih migrantov iz Slovenije, ki delajo v Avstriji, med drugim v industriji, turizmu in gostinstvu.
V boju proti podnebnim spremembam, "deliva vizijo, kako bi lahko prispevali k ohranitvi našega planeta", je dejala Nataša Pirc Musar. Napovedala je še, da se bosta s predsednikom znova sešla na forumu v Alpbachu. (sta)
