Za sprejetje PPN je potrebnih najmanj 15 glasov podpore, zanj pa je tokrat glasovalo 14 svetnikov, proti je bil eden, devet pa se jih je vzdržalo. Vodstvo Radiotelevizije Slovenija (RTVS) na čelu z generalnim direktorjem Igorjem Kaduncem mora po sklepu programskega sveta dopolnjen predlog PPN pripraviti najkasneje do 9. decembra.
Čeprav je končna odločitev o finančnem načrtu v rokah nadzornikov, se o njem izreče tudi programski svet, ni pa njegovo mnenje zavezujoče, kot v primeru PPN. Svetniki so pozitivno mnenje k predlogu finančnega načrta za leto 2020 zavrnili z 12 glasovi za in štirimi proti, osem se jih je vzdržalo. Za izglasovanje je bila namreč potrebna navadna večina 13 glasov podpore.
Kadunc je sicer zagotovil, da je PPN, ki ga je predlagalo vodstvo RTVS, usklajen s finančnimi možnostmi zavoda. Zanikal je ocene, da bo RTVS v letu 2020 porabil vse finančne rezerve, leto kasneje pa bo sledil potop. "Pri programu delamo na meji možnega, vendar konec leta 2020 še ne bo pogrebščine," je dejal. Po njegovem mnenju je kljub omejenim možnostim PPN dovolj ambiciozen.
"Glavne postavke finančnega načrta so tudi v naprej zagotavljati zmanjševanje števila zaposlenih v skladu z zavezami strategije. Ker se ob tem na programskem delu obseg in število oddaj praktično ne zmanjšuje, bo to za vse predstavljajo velik, vendar nujen izziv," je opozoril.
Po Kadunčevih besedah predlog finančnega načrta za leto 2020 predvideva eksterne prihodke iz poslovanja v višini 123,3 milijona evrov, t. i. obvladljive stroške pa v višini 102,1 milijona evrov. Z upoštevanjem vseh prihodkov in odhodkov je konec prihodnjega leta načrtovan presežek prihodkov nad odhodki v višini 16.000 evrov. V okviru eksternih prihodkov se 96,6 milijona evrov nanaša na prihodke od rtv-prispevka.
V burni razpravi je več svetnikov podvomilo, da bo leto 2020 prineslo spremembo zakona o RTVS, ki bi v prihodnje zagotovila stabilno financiranje RTVS. Po njihovem mnenju bi morala Kadunčeva ekipa od ministrstva za kulturo oziroma vlade terjati natančnejše pojasnilo, kako si predstavlja prihodnjo vlogo javne radiotelevizije in njeno financiranje.
Svetniki so v zvezi z PPN izrazili zelo različna pričakovanja. Med drugim je bilo slišati želji, da bi program ponudil več izrazito intelektualnih oddaj, ki se ne zadovoljijo z dnevnopolitično obravnavo vsebin, ter da bi se na bolj profesionalen način loteval novejše slovenske zgodovine. Padla je tudi ocena, da predlog PPN ponuja preskromen obseg verskih oddaj.
Ob tem pa so bili svetniki enotni v oceni, da nadaljnje krčenje programa ni možno, saj je že zdajšnji obseg na spodnji ravni še sprejemljivega. Podvomili so o zagotovilu generalnega direktorja RTVS, da predlog PPN za prihodnje leto temelji na realnem finančnem načrtu. Ali se bodo svetniki na seji decembrski seji znova izrekali tudi o finančnem načrtu, zaenkrat še ni znano.
