Promet naš vsakdanji

Prav spremembe potovalnih in transportnih navad ljudi bodo ključnega pomena pri doseganju upočasnitve podnebnih sprememb. T. i. trajnostna mobilnost vključuje hojo, kolesarjenje, uporabo javnega potniškega prometa in druge oblike alternativne mobilnosti. Z njimi lahko pomembno prispevamo k zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov, čistejšemu zraku v mestih, kakovosti bivanja, zdravju in socialni pravičnosti.

Odvisnost od motoriziranega prometa

Brez (motoriziranih) prevoznih sredstev si ljudje težko zamislimo vsakdan, čeprav je bilo še pred petdesetimi leti povsem drugače. Motorizirani promet je postal del našega vsakdana – šola, služba, dom, nakupi, popoldanske aktivnosti. Promet na območju EU ustvari okoli 30 odstotkov vseh evropskih izpustov ogljikovega dioksida, kar 70 odstotkov teh emisij pa je posledica cestnega prometa.

Tudi Slovenija, čeprav je res majhna, skoraj žepna država v primerjavi z ostalimi, je prometno zelo živahna (a vseeno še daleč od prometnih kaosov svetovnih velemest). Samo iz okolice Ljubljane se v prestolnico dnevno opravi skoraj 350.000 potovanj, pri čemer so skoraj vsa povezana z zasebnimi vozili – le slabih 9 odstotkov omenjenih voženj je opravljeno prek javnega potniškega prometa.

Iz podatkov, ki jih je leta 2017 zbral Statistični urad Republike Slovenije, je razvidno, da smo v tistem letu 2017 prebivalci Slovenije na vsakodnevnih poteh opravili kar 12 milijard kilometrov. Za lažje razumevanje – to je razdalja, primerljiva s 300-tisočkrat potjo okoli Zemlje (po ekvatorju). Povedano drugače, na povprečnega prebivalca Slovenije (v starosti od 15 do vključno 84 let) je to približno 7.200 kilometrov, kar pa je enako povratni razdalji od Ljubljane do Nordkappa, najbolj severne točke Evrope.

Krajše razdalje velja »premagovati aktivno«

Namesto z avtomobilom, bi veljalo krajše razdalje premagovati z mikro mobilnimi prevoznimi sredstvi ali lastnimi nogami. To namreč koristi tudi našemu zdravju. Podatki, ki so jih na Inštitutu za politike prostora IPoP zbrali na podlagi raziskave Dnevna mobilnost potnikov, kažejo, da se ljudje bistveno premalo zavedamo pomembnosti t. i. aktivnih potovanj.

Na primer, v Mestni občini Ljubljana zelo kratkih, manj kot kilometer dolgih potovanj kar 82,3 % ljudi opravi peš, na območju osrednjeslovenske regije je ta odstotek že nižji, in sicer znaša 77,2 %, na območju celotne države pa je še nižji (72,7 %, vir: IpoP). Raziskava jasno kaže, da se na podeželju avtomobil uporablja več kot v mestnem okolju, kar pomeni, da je delež aktivne mobilnosti na podeželju manjši.

Manevrskega prostora za povečanje deleža aktivnih potovanj je sicer veliko. To potrjuje tudi podatek, da je na ravni države slaba petina poti, ki so krajše od enega kilometra, opravljenih z avtomobilom. Ta »potovanja« se, glede na dolžino, zlahka opravijo aktivno, tudi če upoštevamo, da se del prebivalstva težje giba (predvsem starejši), oziroma da gre za premike, ki so povezani s prevozom tovora. Bistveno več manevrskega prostora je pri premagovanju razdalj dolžine do 5 km.

Več kot 60 % teh potovanj se danes opravi z avtomobilom, čeprav bi jih večji del leta lahko zamenjala vožnja s kolesom. Kako zelo neizkoriščene so možnosti kolesarjenja na omenjenih razdaljah kaže podatek, da se vsega 7,5 % teh potovanj opravi s kolesom.

Bolj smotrna uporaba prevoznih sredstev

Glede na omenjena dejstva, trajnostna mobilnost od nas zahteva spoštovanje gospodarskih, socialnih in naravnih omejitev ter odgovorno ravnanje do prihodnjih generacij. Kajti, zavedati se moramo, da bomo v naslednjih nekaj letih, z današnjimi dejanji, sebi in ostalim okoli nas določili skupno usodo. Naš prvi korak, ki ga lahko naredimo kot posamezniki, je ta, da na primer, omejimo število kratkih voženj oziroma da se po opravkih na kratkih razdaljah opravimo peš ali se odpeljemo s kolesom ali skirojem. Smotrno načrtujmo tudi uporabo osebnega avtomobila, in sicer tako, da se čim manjkrat vozimo sami.

Svoj delež k zmanjševanju izpustov in segrevanju planeta (ter posledičnemu pospeševanju podnebnih sprememb) bodo prispevale tudi trajnostne prometne tehnologije, goriva in infrastruktura. Razvoj učinkovitejših goriv, spodbujanje uporabe vozil z manj izpusti ter razvoj dostopnosti in uporabe javnega prometa bodo gradili nove temelje vzdržne mobilnosti.

Kaj še lahko storimo kot družba? Ugotovitve raziskave Zakaj potujemo kot potujemo kažejo na možne zaključke, da posamezniki za določene namene izberejo avtomobil, ker je to običajno, saj so tako navajeni in ne zato, ker se zaradi predolgih razdalj na pot ne bi mogli odpraviti aktivno. Avtomobil verjetno razumejo tudi kot najbolj zanesljiv način potovanja, saj se nanj zanesejo predvsem za opravke, pri katerih je pomembna pravočasnost. Kot še ugotavljajo omenjena raziskava, so tudi potovalne navade prebivalcev nedvomno odraz infrastrukturnih rešitev, ki so v preteklosti postavljale avtomobil na prvo mesto. To bi najprej veljalo spremeniti.

MALO DEJANJE

Dan ali teden brez avtomobila

Trajnostna mobilnost nas predvsem spodbuja, da čim bolj pogosto pustimo avto doma ter se raje odločimo za okolju in zdravju bolj prijazne oblike mobilnosti. A če je vaše delovno mesto oddaljeno  ter javni prevoz ni praktična rešitev, obstaja še druga možnost. Organizirajte se s sokrajani ali sodelavci ter se skupaj vozite na delo. Zmanjšali boste emisije, prihranili denar ter se družili.

Preberite nov Fokus v celoti