Za leto 2021 se sredstva ministrstva za kulturo glede na sprejeti proračun v globalu povečujejo za 46,3 milijona evrov in skupaj znašajo 238 milijonov evrov, kar pomeni rekordni proračun v zgodovini Slovenije za kulturo, je uvodoma povedala državna sekretarka Ignacija Fridl Jarc.
V proračunu ministrstva za leto 2021 pa še niso vključena sredstva iz skladov za odpornost in okrevanje ter sredstva iz prihodnje finančne perspektive EU 2021-2027, ker se še usklajujejo. Podobno velja za predlagani proračun za leto 2022, ko se bodo sicer sredstva v globalu zmanjšala za 8,4 milijonov evrov in bodo predvidoma znašala 229,6 milijona evrov.
Z rekordnim proračunom prihodnje leto si v kulturi po sekretarkinih besedah želijo ustvariti pogoje, ki bodo krepili ustvarjalnost ter na podlagi t.i. zakona o kulturnem evru, ki bo stopil v veljavo 1. januarja, izboljšati kulturno infrastrukturo oziroma stanje premične in nepremične dediščine. Sredstva za omenjeni zakon so, kot je dejala, uspeli zagotoviti, v prihodnjem letu je zanj predvidenih 9,3 milijona evrov.
Naslednji cilji ministrstva pa so digitalizacija gradiva, 30-letnica osamosvojitve in predsedovanje EU ter sistemske rešitve, debirokratizacija in skrajšanje administrativnih postopkov pri pridobivanju sredstev.
Ker so člane odbora zanimali tudi konkretni projekti, Lidijo Divjak Mirnik (LMŠ) denimo usoda mariborske knjižnice in tamkajšnjega pokrajinskega arhiva ter projekta Nuk II, je Ignacija Fridl Jarc pojasnila, da se za takšne projekte nadejajo sredstev evropskega stebra za turizem in kulturo. Za Narodno in univerzitetno knjižnico (Nuk) II pa je pristojno ministrstvo za izobraževanje, medtem ko je v okviru proračuna ministrstva za kulturo predvidena energetska sanacija obstoječega Nuka.
Poslanko je zanimal tudi program ob slovenskem predsedovanju EU. Kot je povedala sekretarka, bo osrednji dogodek baletna predstava Povodni mož Edwarda Cluga, ki je bila načrtovana v Bruslju, a se "ogrevajo", da bi bila tudi na plavajočem odru na Bledu. Napovedala je tudi sodelovanje med belgijsko in slovensko kinoteko ter razstavo kostumov Alana Hranitelja.
Matjaž Nemec (SD) ter Primož Siter in Violeta Tomić (Levica) pa so do predlaganih proračunov izrazili dvom in pri tem izpostavili področji knjige in filma. Knjigi se bo odbor posvetil še danes, ker naj bi vlada v petem protikoronskem paketu ukinila zakon o enotni ceni knjige, v povezavi s filmom pa so spomnili na zaustavitev produkcije, na kar so ustvarjalci opozorili v tem tednu, ko v Ljubljani poteka Festival slovenskega filma. Glede na to, da ti ne prejemajo plačila za že opravljeno delo, Nemec težko verjame, da bo proračun za leto 2021 rekorden in da bo sploh namenjen kulturnikom.
Kot je pojasnila sekretarka, do sprejetja rebalansa letošnjega proračuna ni bilo sredstev za določene razpise, zatem pa so bili "nemudoma sproženi in se izvajajo". V postopku pa je po njenih besedah tudi načrt za temeljni mesečni dohodek za kulturnike.
Po drugi strani je Mojca Škrinjar (SDS) proračuna pozdravila, saj se je ob povečanju sredstev po njenih besedah mogoče nadejati razvoja umetnosti.
