Minister za javno upravo Boštjan Koritnik je s predsedniki reprezentativnih združenj občin podpisal dogovor o višini povprečnine za leti 2022 in 2023. Po tem dogovoru se bo povprečnina za leto 2022 povišala s sedanjih 628,2 evra na 645 evrov, v letu 2023 pa na 647 evrov. "Z današnjo določitvijo višjega zneska za povprečnine ponovno dokazujemo, da imamo posluh in nam je mar za lokalno samoupravo," je ob podpisu dogovora dejal minister Koritnik.
Zvišanje povprečnine bo po poročanju STA državo v letu 2022 stalo dodatnih 34 milijonov evrov. Sredstva za povprečnino bodo zagotavljali na enak način kot doslej. Zanjo bo tako neposredno namenjen 54-odstotni delež vplačane dohodnine. Če ta ne bo zadoščal, bo manjkajoča sredstva zagotovila država iz državnega proračuna, je pojasnil Koritnik. Ob nekaterih pomislekih ob takšnem zvišanju povprečnine pa je poudaril, da morajo zagotoviti, da bodo "sredstva odšla tja, kjer so res investicije, ki so v dobro državljank in državljanov in imajo pozitivne učinke širše". V skladu z zakonom o financiranju občin je povprečnina znesek, ki ga ima posamezna občina na voljo na prebivalca za financiranje z zakonom določenih nalog.
Rok je začetek oktobra
Vladi pa se mudi s pripravo sprememb državnega proračuna za leto 2022, saj jih mora predložiti državnemu zboru v obravnavo in sprejem najpozneje do prvega oktobra, to je do petka. Ker vlada praviloma pripravi, državni zbor pa sprejme proračuna za prihodnji dve leti, je vlada v nedeljo poleg sprememb proračuna za leto 2022 opravila tudi prvo branje predloga proračuna za leto 2023 in drugih spremljajočih se proračunskih dokumentov. Iz urada za komuniciranje so sporočili, da bo predloge proračunskih dokumentov dokončno sprejela predvidoma jutri, v sredo, in jih posredovala v nadaljnjo obravnavo v državni zbor.
"Predloga proračunov sta osredotočena na postopno umikanje začasnih ukrepov za obvladovanje posledic epidemije in izvajanje strukturnih ukrepov za povečanje odpornosti gospodarstva, podprtih z investicijami na ključnih področjih," so še navedli na uradu za komuniciranje.
Predsednik fiskalnega sveta dr. Davorin Kračun je za Večer pojasnil, da je fiskalni svet že ob ugotovitvi o izpolnjevanju pogojev, ki omogočajo uveljavitev izjemnih okoliščin v letu 2022, ocenil, da bi lahko čezmerna podpora fiskalne politike gospodarski rasti v naslednjih letih povzročila ustvarjanje makroekonomskih neravnotežij in večala možnosti za neučinkovito porabo javnih sredstev. Izkoriščenost proizvodnih kapacitet, ki je trenutno visoka, bi tako lahko že v letu 2022 omejevala sposobnost ponudbene strani nacionalnega gospodarstva pri odzivanju na pričakovano visoko povpraševanje, pri čemer bi se lahko ustvarjala neravnotežja zlasti na trgu dela. "Hkrati z omejeno absorpcijsko sposobnostjo administracije bi vse navedeno večalo možnosti za neučinkovito porabo sredstev in podražitve investicijskih projektov, ki naj bi jih glede na doslej predstavljene načrte v velikem obsegu izvajala država," opozarja Kračun.
Pogumna poteza finančnega ministra
Jože P. Damijan, profesor na ljubljanski ekonomski fakulteti, nam je povedal, da nima informacije, kaj je vključeno v 670 milijonov evrov višje odhodke državnega proračuna. Se mu pa glede na že izjemno povečane načrtovane izdatke proračuna za leti 2022 in 2023 (za 13,30 oziroma 13,05 milijarde evrov) zdi precej "pogumno" s strani finančnega ministra, da izdatke še dodatno poveča za 670 milijonov evrov. Že v sprejetih proračunskih dokumentih za leti 2022 in 2023 je proračunski primanjkljaj določen zelo visoko (6 odstotkov oziroma 4 odstotke BDP). Ta vladna odločitev ta primanjkljaj še povečuje za okrog 1,3 odstotka BDP.
"To se mi ne zdi prav modro. Ni jasno, kakšna bo dinamika gospodarske rasti v teh letih in kakšen bo fiskalni okvir, določen s strani Evropske komisije, zato obstaja tveganje, da bo prihodnja vlada imela precejšnje težave glede močno povečanega proračunskega primanjkljaja in pri njegovem zniževanju," opozarja Damijan. Poleg tega so prilivi iz naslova evropskih sredstev določeni izjemno optimistično in skoraj gotovo je, da bo zaradi tega proračunski primanjkljaj v letih 2022 in 2023 po njegovi oceni precej višji od sedanjih ocen. "Glede na to, da bodo letos nadomestili lanski izpad BDP zaradi covida, je smiselno bolj previdno načrtovati prihodnje proračunske izdatke, nikakor pa ne po nepotrebnem povečevati primanjkljaja," meni Jože P. Damijan.
Glede povečanja izdatkov proračuna 2021 prek odlokov pa pravi, da se je vlada odločila, da ukrepe uveljavi po lažji poti in ne tvega dolgih razprav ter morebitnih zavrnitev v državnem zboru, če bi šla v rebalans proračunskih dokumentov. "Rebalans pomeni tudi priznanje, da vlada pred nekaj meseci ni dobro načrtovala proračunskih gibanj za prihodnji dve leti. Z odlokom se vlada izogne temu simbolnemu priznanju in na hitro brez velike razprave uveljavi ne nujno dovolj dobro premišljene ukrepe," nam je pojasnil Jože P. Damijan.
Fiskalni svet po njegovih besedah zato pričakuje, da bodo osveženi investicijski načrti realistični in da bodo pri njihovi izbiri upoštevani tudi morebitni javnofinančni stroški obratovanja pridobljenih osnovnih sredstev. Prednost pri izvajanju bi morali imeti projekti, ki bodo v čim večji meri naslovili dolgoročne izzive in bodo financirani z evropskimi sredstvi.
Opozorilo pred čezmerno porabo zaradi sprostitve pravil
Glede zadolževanja države fiskalni svet poudarja, da je Evropska komisija v letu 2021 (marca in junija) objavila dve priporočili v povezavi z uveljavljanjem splošne odstopne klavzule, ki državam članicam omogoča začasno odstopanje od usmeritev, veljavnih v normalnih okoliščinah (gre za odstopanje od določb pakta stabilnosti in rasti, v katerih so predpisane meje za zadolževanje držav). Poleg ugotovitve, da bo na ravni celotne EU splošna odstopna klavzula veljava tudi v letu 2022, je podala tudi usmeritve, da bi morala fiskalna politika v letih 2021 in 2022 ostati spodbujevalna.
Uveljavitve izjemnih okoliščin po mnenju fiskalnega sveta predvsem ne bi smeli izkoriščati za sprejemanje čezmernih ukrepov, ki odražajo zaključno fazo političnega cikla. "Izkušnje, pridobljene od začetka epidemije, namreč kažejo, da je bil v Sloveniji del sredstev, namenjenih preprečevanju in omejevanju posledic epidemije, porabljen neciljano in zato neoptimalno glede na epidemiološke oziroma makroekonomske okoliščine, z njimi pa se je v pomembni meri naslavljalo tudi sistemske težave," je vnovič opozoril Kračun.
Bruto dolg sektorja država se je med krizo v primerjavi z drugimi državami EU nadpovprečno povišal
Rast tekočih izdatkov bi po njegovih besedah morala ostati omejena zlasti, ker se je v Sloveniji bruto dolg sektorja država med krizo v primerjavi z drugimi državami EU nadpovprečno povišal. V fazi še vedno krhkega gospodarskega okrevanja, ki ga trenutno še spodbujata tako fiskalna kot denarna politika, se je treba izogibati tudi ukrepom, ki bi slabšali strukturni položaj javnih financ in ne bi vsebovali instrumentov za zagotavljanje njihove srednjeročne javnofinančne uravnoteženosti, še izpostavlja Davorin Kračun.
Za povečanje letošnje proračunske porabe vlada ni pripravila rebalansa, ampak bo to naredila z odlokom. Minister za finance Andrej Šircelj je za radio Slovenije pojasnil, da je "ta povečana poraba covid poraba in ob teh izjemnih okoliščinah delujemo popolnoma transparentno, zagotavljamo vse podatke fiskalnemu svetu in vsem drugim inštitucijam". Davorin Kračun pa nam je povedal, da fiskalni svet meni, da bi morala vlada za ustrezno transparentnost sprememb okvira zagotoviti tudi dokumente, ki bi razloge za spremembe predstavili bolj celovito in vsebinsko.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
