Danes bodo poslanci državnega zbora odločali o sedmem protikoronskem paketu (PKP 7), ki ga predlaga vlada za omilitev posledic v drugem valu epidemije. Že včeraj ga je obravnaval odbor za finance in največ pomislekov je bilo glede predvidenega prisilnega upokojevanja. Torej možnosti delodajalca za odpoved pogodbe o zaposlitvi delavcu, ki je izpolnil pogoje za starostno upokojitev, kar bi bilo pri starosti 60 let in s 40 leti delovne dobe ali pri 65. letu starosti in z najmanj 15 leti delovne dobe. Finančni minister Andrej Šircelj je predlog vlade zagovarjal s pojasnilom, da bodo na ta način mladi lažje prišli do zaposlitve, sicer pa tudi dejal, da ne gre za prisilno upokojitev, saj bo delodajalcu prepuščena odločitev, ali bo takšnega delavca ponovno zaposlil in obdržal, kar mu ukrep omogoča. Vse kaže, da bodo spremembe oziroma da bo črtana ta določba v PKP 7.
Zdravniki na nogah
Na neželene učinke omenjenega ukrepa so včeraj opozorili tudi v Zdravniški zbornici Slovenije. Kot so zapisali, bo že letos pogoje za upokojitev izpolnilo 497 zdravnikov in 117 zobozdravnikov, do konca leta 2021 pa še dodatno 290 zdravnikov in 47 zobozdravnikov. Skupaj torej kar 951 zdravnikov in zobozdravnikov ali 10,51 odstotka vseh trenutno aktivnih zdravnikov in zobozdravnikov. Kakršnakoli prisilna upokojitev bi po njihovem še dodatno ogrozila dostopnost zdravstva, poudarjajo, zato se jim zdi tak ukrep povsem nesprejemljiv. V zbornici se tudi sprašujejo, kako bo zagotovljeno, da bodo ti postopki potekali transparentno in ne bodo uporabljeni za prisilno upokojevanje le nekaterih zaposlenih, ki bodo izpolnili te pogoje. To ne velja le za zdravstvo, ampak za celotno javno upravo in tudi za gospodarstvo, so opomnili.
Podobno izpostavljajo v Sindikatu zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije - Fides; poudarjajo, da je v tem trenutku potrebna vsaka zdravniška roka in da bo neprecenljiva tudi med okrevanjem zdravstva po epidemiji, zato ocenjujejo, da je ukrep celo škodljiv. "Eden izmed glavnih razlogov, zaradi katerih je treba izvajati vse protikoronske ukrepe, je pomanjkanje kadrov, ki je celo večji problem kot opremljenost prostorske zmogljivosti bolnišnic. Zato je popolnoma nelogično in kontraproduktivno, da bi v takšni situaciji kot interventni ukrep predlagali nekaj, kar bo število zdravnikov v javnem sistemu zmanjšalo in akutnost kadrovske situacije pri boju zoper epidemijo covida-19 še dodatno poslabšalo," je ocenil predsednik Fidesa Konrad Kuštrin.
V opozicijskih strankah menijo, da gre za deljenje volilnih bonbončkov določenim skupinam ljudi, medtem ko nekateri še vedno ostajajo prezrti
Sprememba se obeta tudi pri skladu za nevladne organizacije. Ta ostaja, ostaja pa tudi možnost, da davkoplačevalci nevladnim organizacijam namenijo odstotek dohodnine.
Kršitelji in državna pomoč
Med ukrepi je tudi vnovično izplačilo enkratnih solidarnostnih dodatkov za nekatere skupine prebivalstva, kot je veljalo že spomladi, v prvem valu epidemije. Dobili bi ga upokojenci, študenti, družine in zaposleni s plačami, nižjimi od dvakratnika minimalne plače, verskim uslužbencem pa bi izplačali mesečni temeljni dohodek, a ta je še v zraku, saj je bilo na odboru slišati vrsto pripomb tudi k temu ukrepu. Sicer pa v opozicijskih strankah menijo, da gre za deljenje volilnih bonbončkov določenim skupinam ljudi, medtem ko še vedno ostajajo nekateri prezrti. V LMŠ in Levici so kritični tudi do dodatka 500 evrov ob rojstvu otroka še leto dni po koncu epidemije.
Vzrok žgoče razprave v odboru za finance je bila prav tako dodatna določba, da do pomoči za blažitev posledic epidemije ne bi bila upravičena podjetja, ki kršijo vladne odloke. Tako po kršenju pravil na Krvavcu predlagajo v SDS in NSi. Da si tisti, ki ne spoštujejo vladnih ukrepov, ne zaslužijo subvencij za nadomestilo izpada prihodkov, je že v nedeljo ocenil premier Janez Janša, ko je obratovanje smučišča na Krvavcu kljub vladni prepovedi označil za nepotrebno provokacijo. Vlada je namreč s četrtkom obratovanje žičnic prepovedala, na Krvavcu pa so naprave šele v soboto ustavili inšpektorji. Poslanski skupini SDS in NSi sta tako za obravnavo predloga sedmega protikoronskega zakona pripravili dopolnilo, po katerem do pomoči v obliki nadomestila za začasno čakanje na delo, delnega povračila plače zaradi odreditve dela s skrajšanim delovnim časom ali mesečnega temeljnega dogodka niso upravičeni tisti, ki jim je bila izrečena globa zaradi kršitve vladnega odloka. Ob tem so se poslanci spraševali, ali bo določilo veljalo tudi za nazaj, kar bi bilo po mnenju zakonodajno-pravne službe protiustavno, pa tudi, ali bi določilo prav tako veljalo za tiste, ki so denimo bili kaznovani zaradi nenošenja maske, udeležbe na petkovih protestih ali zaradi rogljička, ki so ga pojedli na javnem mestu.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
