Franja Žišt
Že več kot dvajset let Slovenija sodeluje v mednarodni raziskavi bralne pismenosti PIRLS. V njej v petletnih ciklih preverjajo sposobnosti branja učenk in učencev četrtih razredov osnovnih šol, ki so stari približno deset let, prav na "prehodu iz učenja branja v branje za učenje", pravi nacionalna koordinatorica raziskave Eva M. Klemenčič s Pedagoškega inštituta v Ljubljani. Če se je trend bralne pismenosti do leta 2016 nenehoma izboljševal in so bili naši bralci z vsakim ciklom raziskave boljši, "Slovenija je bila edina, ki je imela tako eksponentno rast", je tokrat rezultat nižji za 23 točk, potem ko so učenci v vseh preteklih letih skupaj rezultate izboljšali za 41 točk.
Med 57 izobraževalnimi sistemi so najboljše rezultate dosegli učenci v Singapurju, na Irskem in v Hongkongu, mi pa smo se znašli v skupini držav, kot so Nemčija, Nova Zelandija, Španija, Portugalska, Malta, Francija, Srbija in Albanija. Rezultat je slabši kot pri učencih na Nizozemskem, Slovaškem ali v Avstriji, vseeno pa so slovenski učenci dosegli boljši rezultat kot njihovi vrstniki s Cipra ali iz flamskega dela Belgije. Zgolj v tolažbo, tudi večina drugih sodelujočih držav je dosegla slabši rezultat kot v prejšnji raziskavi.
Otroci iz družin z višjim socialno-ekonomskim statusom bolje berejo
V večini držav so dosežki bili v prid deklicam, kar ni novo, podobne rezultate beležijo vsakič, saj so bralni dosežki povezani tudi s tem, kako radi učenci berejo, in tako v tujini kot pri nas deklice raje berejo kot fantje. Tudi tokrat se je pokazalo, da imajo otroci iz družin z višjim socialno-ekonomskim statusom, ki imajo doma več knjig, boljši bralni dosežek. Ker otroci določene bralne navade prinesejo tudi od doma, v raziskavi povprašajo starše otrok, kako radi berejo sami. Približno četrtina četrtošolcev ima starše, ki zelo radi berejo. Tradicionalno so razlike med šolami pri nas izjemno majhne, večje pa so med učenci znotraj šol.
Z bralno pismenostjo je povezan tudi podatek, koliko otrok prihaja v šolo lačnih in utrujenih. Ta delež se je povečal tako na mednarodni ravni kot tudi pri nas, kjer je narasel veliko bolj kot v tujini. Lačni in utrujeni prihajajo iz družin z različnim socialno-ekonomskim statusom, več pa je vendarle tistih iz družin z nižjim statusom. Posebno skrb v Sloveniji zahteva tudi področje vrstniškega nasilja, ki se je v raziskavi prav tako pokazalo kot velik problem.
Sedaj je čas za sklop sekundarnih analiz, da bi bolje razumeli rezultate PIRLS. Na Pedagoškem inštitutu se bodo poglobili v ocenjevanje, večjezičnost in domače naloge, dosežke bodo primerjali z drugimi referenčnimi državami, denimo Italijo, kjer so imeli med covidom drugačen režim zapiranja šol.
