(RAZISKAVA) Kje so slovenski podjetniki v primerjavi z evropskimi?

Publikacija Slovenska podjetja in izzivi transformiranja poslovanja je rezultat raziskovanja Slovenskega podjetniškega observatorija, ki ga že 22 let opravljajo na Inštitutu za podjetništvo in management malih podjetij na Ekonomsko-poslovni fakulteti Univerze v Mariboru. Avtorji Barbara Bradač Hojnik, Andreja Primec, Matjaž Denac in Dijana Močnik želijo tako prispevati k boljšemu razumevanju slovenskega podjetništva in omogočiti oblikovalcem podjetniške politike, da imajo zanesljive osnove za sprejemanje ustreznih ukrepov in preverjanje njihovega učinkovanja, sta zapisala urednika publikacije Miroslav Rebernik in Karin Širec.

V prvem delu analizirajo temeljno poslovno demografijo slovenskih podjetij in jo primerjajo z evropsko. V drugem delu se ukvarjajo s problematiko druge priložnosti, to je ponovnega vstopa v podjetništvo tistih podjetnikov, ki so zaradi kateregakoli razloga opustili poslovanje in bi želeli pričeti znova.

Letno preko sto milijard evrov prihodkov

Po podatkih AJPES je svoja poročila za leto 2018 oddalo 66.749 gospodarskih družb in 54.686 samostojnih podjetnikov. Podatki kažejo, da število podjetij v Sloveniji že nekaj let upada, v devetletnem obdobju se je zmanjševalo po 0,5-odstotni povprečni letni stopnji. Zaradi upadanja števila podjetij se je zmanjšalo povprečno število podjetij na tisoč prebivalcev z 62 podjetij leta 2010 na 58,7 podjetja leta 2018. Samo dve regiji sta imeli v letu 2018 večjo vrednost tega kazalnika, in sicer osrednjeslovenska regija, v kateri je bilo 78 podjetij na tisoč prebivalcev, in obalno-kraška regija s 75,4 podjetja. Najmanj podjetij je imela pomurska regija (39 podjetij na tisoč prebivalcev).

Primerjave slovenskih podjetij s podjetji drugih držav EU so opravili na osnovi evropske strukturne statistike in prikazujejo stanje v nefinančnem sektorju evropskega gospodarstva. V EU-28 je bilo leta 2017 skupaj 24,3 milijona podjetij in 511,4 milijona prebivalcev. Največ podjetij (15,3 %) je imela Italija, sledile so Francija z 11,4 %, Španija z 10,9 % in Nemčija z 10,3 % podjetij. Slovenija se je uvrstila na 23. mesto, leta 2018 pa je bilo največ podjetij (34,9 % ali 42.438) v osrednjeslovenski regiji, najmanj pa v zasavski regiji (1,9 % ali 2362). Največjo povprečno velikost podjetja je izkazovala jugovzhodna Slovenija (5,7 osebe na podjetje), najmanjšo (2,9 osebe) pa obalno-kraška regija. Ustvarjeni prihodek slovenskega gospodarstva v letu 2018 je znašal 104 milijarde evrov ali 7 odstotkov več kot leta 2017 (97 milijard evrov). Nadaljevalo se je tudi povečevanje prihodkov od prodaje na tujem trgu, vendar je bila rast manjša kot v letu 2017. Prihodki, ustvarjeni z izvozom, so znašali 41 milijard evrov ali 9 % več kot predhodno leto (38 milijard evrov).

Vsa slovenska podjetja so v letu 2018 zaposlovala 584.735 ljudi (skupaj z 38.960 samozaposlenimi samostojnimi podjetniki). V letu 2018 je bilo v slovenskem gospodarstvu po tekočih cenah ustvarjenih 25,3 milijarde evrov dodane vrednosti, kar je bilo 7,5 % več kot leto prej (23,5 milijarde evrov). Nadpovprečno rast so dosegla mala podjetja, kjer se je v primerjavi z letom 2017 dodana vrednost povečala za skoraj desetino (s 4,684 milijarde evrov na 5,142 milijarde evrov). V velikih podjetjih se je dodana vrednost povečala za 7,3 % (z 8,522 milijarde evrov na 9,142 milijarde evrov).

Po dodani vrednosti za tretjino zaostajamo za EU

Slovenija v produktivnosti, merjeni z dodano vrednostjo na zaposlenega, še naprej močno zaostaja za državami EU. Leta 2017 je v nefinančnem sektorju gospodarstva EU-28 povprečno zaposleni delavec ustvaril 52.000 evrov dodane vrednosti, v Sloveniji pa 36.000 evrov ali za slabo tretjino manj. Najvišja povprečna dodana vrednost na zaposlenega je bila ustvarjena na Irskem 13 (142.000 evrov), najnižja pa v Bolgariji (14.000 evrov). Slovenija se je med 28 članicami uvrstila šele na 15. mesto.

"Zato je pomembno, da podjetniška politika čim več svojih ukrepov usmeri k povečanju produktivnosti slovenskih podjetij. Eno izmed področij, ki jim v zadnjem času precej pozornosti posveča tudi Evropska unija, je izkoriščanje druge priložnosti za podjetnike, ki v splošnem pomeni ponovno odločitev za podjetništvo po preteklem podjetniškem neuspehu," menita urednika publikacije

Proces druge priložnosti ima svoje korenine v poslovnih težavah podjetja. Če podjetju uspe te odpraviti (prestrukturiranje, prisilna poravnava), lahko nadaljuje poslovanje, če pa ne, konča svoj življenjski cikel s stečajem. Stečajni postopek je praviloma dolgotrajen in za podjetnika prinaša negativne učinke tako na ravni podjetja, ki preneha obstajati, kot tudi na individualni ravni. Ob slednji se posameznik sooča z notranjimi ovirami neuspeha in hkrati z zunanjimi omejitvami v okolju. Za evropsko okolje je namreč značilna stigmatizacija neuspeha, ki posledično ovira ali celo preprečuje izkoriščanje druge poslovne priložnosti.

Velika večina stečajev podjetij, kar 96 %, je posledica objektivnih razlogov, med katerimi prevladujejo zamude pri plačilih oziroma plačilna nedisciplina,kar privede do insolventnosti podjetja. Po zadnjih podatkih raziskave Doing Business ima najbolje ocenjen okvir za reševanje insolventnosti med evropskimi državami Finska, ki je na prvem mestu na svetovni lestvici 190 držav, sledita ji Nemčija, ki je globalno na četrtem mestu, in Norveška, ki je globalno na petem mestu lestvice. Slovenija je uvrščena na šesto mesto med evropskimi državami in na osmo na globalni lestvici.

Z zornega kota izkoriščanje druge poslovne priložnosti pa je najpomembnejši kazalnik čas rešitve insolventnosti, ki je v Sloveniji 0,8 leta oziroma 10 mesecev in je med najnižjimi v Evropi; nižjega ima le še Irska (0,4 leta, 5 mesecev).

​Prva tri leta preživi več podjetij kot v Evropi

Na ravni EU v povprečju preživi prvih pet let od ustanovitve le polovica podjetij, in od teh jih bankrotira približno 15 odstotkov. Raziskave pa kažejo, da so podjetniki pri izkoriščanju druge priložnosti uspešnejši, njihova podjetja preživijo dlje, hitreje rastejo in več zaposlujejo, zato ni smiselno dolgoročno stigmatizirati neuspešnih podjetniških poskusov ali celo prepovedovati ponovnih podjemov. V Sloveniji prva tri leta preživi v povprečju več podjetij kot v Evropi, vendar rezultati kažejo, da je v populaciji podjetij manj kot 10 % podjetij, starih tri leta, delež pet let starih podjetij pa je celo pod 5 %, tako v Sloveniji kot tudi v EU: "Zato je še posebno pomembno, da se podjetniški potencial ohrani in se podjetnikom, ki so prenehali poslovati, omogoči ponovno izkoriščanje poslovnih priložnosti, se jih ustrezno motivira in jim zagotavlja različne ukrepe za vodenje novih podjemov."

In zato tudi v Evropi vse več držav obravnava stečaj kot podjetniško izkušnjo, ki se je končala. Vendar mora biti na nacionalni ravni vzpostavljeno jasno razlikovanje med poštenimi in nepoštenimi ali goljufivimi stečaji. To je pomembno predvsem z vidika neuspešnega podjetnika, ki ga družba velikokrat stigmatizira ne glede na vrsto stečaja. Ob tem dolgotrajni stečajni postopki in odplačevanje dolga otežujejo financiranje nove podjetniške iniciative. Zato je pomembno vzpostaviti takšne postopke likvidacije, ki podjetniku omogočajo nov začetek.

Neuspehi so sestavni del poslovnega sveta

Po podatkih Globalnega podjetniškega monitorja je leta 2018 najpogostejši vzrok podjetnikov za prenehanje poslovanja predstavljala prodaja podjetja, izkoriščanje druge priložnosti ali upokojitev (34 % vseh prenehanj poslovanja), čemur so sledili nedobičkonosnost in finančni razlogi (21 %) ter vladne in davčne politike ali birokracija (16 %). Zaradi pomanjkanja podatkov o drugi priložnosti smo izvedli tudi primarno raziskavo med podpornim okoljem v Sloveniji. Pokazalo se je precej slabo poznavanje problematike izkoriščanja druge priložnosti, saj je kar tretjina respondentov odgovorila, da ne vedo, ali o drugi priložnosti obstaja posebna politika oziroma strategija na ravni Slovenije. Kar zadeva regulativni okvir na področju druge priložnosti, pa je bilo 56 % strokovnjakov v podjetniškem podpornem okolju mnenja, da ni učinkovit. Izkoriščanje druge priložnosti za podjetnike je močno vpeto v zakonodajo. Analiza obstoječih pravnih predpisov izkazuje, da Slovenija na področju druge priložnosti ne zaostaja za članicami EU: "Čeprav politika in stroka tej temi v Sloveniji ne namenjata posebne pozornosti, je pravna podlaga vzpostavljena in sledi smernicam, ki prihajajo iz EU. Kar pa seveda ne pomeni, da področja preventivnega prestrukturiranja in druge priložnosti ni treba nadalje izpopolnjevati in nadgrajevati." Smiselno bi bilo tudi omogočiti preventivno prestrukturiranje, torej reorganizacijo poslovanja že pred insolventnostjo, tudi samostojnim podjetnikom, mikro in osebnim družbam, kot to zakon že sedaj omogoča malim, srednjim in velikim kapitalskim družbam. Kakor tudi ozaveščanje širše družbe o poslovnem neuspehu kot povsem normalnem delu poslovnega sveta in ustrezno informiranje podjetnikov o možnostih, da bi se potencialni neuspeh preprečil ali pa čim bolj učinkovito izpeljali vsi procesi prenehanja poslovanja, še menijo avtorji publikacije Slovenska podjetja in izzivi transformiranja poslovanja.