Petra Lesjak Tušek
Kako in kdaj bi lahko kohezijska regija Vzhodna Slovenija premostila razvojni razkorak z Zahodno Slovenijo, kaj sploh prinaša nova evropska kohezijska politika in kakšni zamiki se še obetajo tako pri pogajanjih za novo finančno perspektivo kot pri črpanju evropskega denarja iz sedanje perspektive - vse te, večplastne in kompleksne razvojne vidike so pretresali na razvojni konferenci razvojnega sveta kohezijske regije Vzhodna Slovenija, ki jo je gostila občina Slovenska Bistrica. Župani občin z vzhoda so v sodelovanju s predstavniki razvojnih in podpornih institucij razpravljali o osnutku strateških izhodišč, zajetnem dokumentu, ki ga bodo potrjevali še jeseni po dodanih predlogih, domišljenih v razpravi. Ključni poudarek vzhodne kohezijske regije, ki se glede na razvojni zaostanek za razliko od zahodne regije v prehodu umešča med manj razvite regije, ostaja močna evropska kohezijska politika, ker je le tako mogoč razvoj regij in decentralizacija in ker le podpora po regijah odpira nove razvojne priložnosti na več področjih.
Evropa bližje ljudem le z decentralizacijo
Morda je v razmisleku razvoja regij še najbolj ilustrativen razmislek Aleksandra Jevška, predsednika Skupnosti občin Slovenije, župana Murske Sobote, na evropski ravni pa tudi člana odbora regij, da v Sloveniji napačno razmišljamo o tem, kako bi širili avtocesto proti centru, namesto da bi se osredotočili na decentralizacijo. Če Evropa skuša biti bliže ljudem, je instrument za to prav decentralizacija, meni Jevšek, ki izpostavlja tudi pomen uresničitve projekta pokrajin. Ob tem dodaja, da bi ob vseh vsebinah, ki jih zdaj postavljajo v ospredje, vlaganja v infrastrukturo še vedno morala imeti težo in podporo. Pametna specializacija, ki je ena od področij, je nujno potrebna tudi glede na razvoj Amerike ali Azije, ugotavlja Jevšek, "a kaj ti pomaga pametno podjetje, če ti ga zaradi neustrezne infrastrukture zalije".
Celostni mozaik, utemeljen na znanju
Drugače od priprav prejšnje perspektive so zdaj vsaj vključeni v proces priprave, je kot pozitivno ocenil Ivan Žagar, predsednik razvojnega sveta kohezijske regije Vzhodna Slovenija. Še nedavno so bili kritični, ker država ni upoštevala stališč iz regij oziroma občin. Ključno dejstvo pa v vsakem primeru je, da bodo morali narediti več in bodo morali biti bolj učinkoviti z manj denarja, saj je bila sedanja dinamika črpanja evropskega denarja prepočasna, polna zastojev.
Izgubili bi lahko milijone
Pomanjkljivosti v informacijskem sistemu, ki so bile nedavno izpostavljene in so zdaj vendarle odpravljene, so pomenile grožnjo zaustavitvi koriščenja evropskih sredstev. Slovenija bi lahko trajno izgubila 183 milijonov evrov, kar pa so vendarle preprečili - in je bila tudi glavna prioriteta v mandatu do zdaj, je poudaril minister za razvoj, strateške projekte in kohezijo Iztok Purič. Izpostavlja tudi, da so tako pospešili dinamiko črpanja evropskih sredstev. Od leta 2014 do avgusta 2019 je bilo dodeljenih 2,52 milijarde evrov (82 odstotkov, evropski del), na terenu se je do konca avgusta odvijalo za okoli dve milijardi programov (dve tretjini), iz državnega proračuna je bilo upravičencem izplačanih 28 odstotkov razpoložljivega. Tudi Purič je - tako kot župani - ocenil, da poslej z regijami dobro sodelujejo v pripravah dokumentov, potem ko je bil v preteklosti SVRK tarča kritik, ker se ni dovolj približal terenu in ni komuniciral z regijami in občinami.
