Reke, jeziki in zgodovina ter nekaj sloves

Boris Jaušovec
21.05.2021 07:00
Tiskovina Pavlove hiše oziroma Kulturnega društva Člen 7 za Slovence na avstrijskem Štajerskem je izšla na 250 straneh in posebej izpostavlja opravičilo avstrijskega predsednika slovenski narodni skupnosti v Avstriji
Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Naslovnica letnega zbornika Sedem je vzeta z razstave Linije pomoči. Foto: Boris JAUŠOVEC
Boris Juašovec

Izšel je letni zbornik Pavlove hiše oziroma Kulturnega društva Člen 7 za avstrijsko Štajersko, ki že nekaj časa nosi preprost, a signalni naslov Sedem, potem ko smo ga pred leti poznali pod imenom Signal.

Umetniški vodja Pavlove hiše, društvene hiše štajerskih Slovenk in Slovencev v Avstriji, David Kranzelbinder je napisal uvodnik, v katerem spomni na minulo leto, ki je po "koncu pandemije stoletja" prineslo novo pandemijo. Ugotavlja, da sta obe pandemiji izbruhnili zaradi "napačnega ravnanja z živalmi". Na srečo pa današnja pandemija ni udarila tako kot prva sredi "trpljenja prve svetovne vojne". Kranzelbinder je hvaležen, da smemo živeti v miru, saj je prva svetovna vojna "pokazala, da nacionalni egoizmi vodijo v prepad". Spomni se lanskega obiska in nastopa avstrijskega predsednika Alexandra Van der Bellna na stoti obletnici koroškega plebiscita, kjer ga je spremljal tudi slovenski predsednik Borut Pahor. Prav Van der Bellnove odmevne besede celovškega opravičila slovenski narodni skupnosti v Avstriji je Sedem, ki je izšel v nakladi 500 izvodov, kot nam je povedal Kranzelbinder, in se ga da naročiti na društveni spletni strani, z velikimi črkami objavil na svoji zadnji platnici.

Odmevne razstave kljub pandemiji

V 250 strani obsegajoči zbornik je svoja besedila prispevalo 23 avtorjev iz Avstrije in Slovenije, njihovi prispevki pa so dosledno natisnjeni v nemškem in slovenskem jeziku. Eden je tudi še v angleščini. Zbornik spomni na lanske odmevne in kljub pandemiji dobro obiskane razstave v Pavlovi hiši. Med njimi gotovo izstopa razstava Linije pomoči, ki govori o tujih negovalkah v Avstriji in je v teh viroznih časih dobila še dodatno aktualno dimenzijo. Lani se je iztekla tudi skoraj triletna razstava starodobnih razglednic. Štajer-mark so jo naslovili, videlo jo je več kot pet tisoč ljudi, in odrivala je dolgo prevladujočo miselnost, da sta etniji tukaj živeli ločeno. Članek Razglednica kot nosilka zgodovine je prispevala Eva Tropper, zgodovinarka in romanistka iz Gradca. Na razstavo Pantha rei o tem, kako so našo regijo zaznamovale reke in jeziki, pišeta umetnici Ren Aldrige in Tisa Neža Herlec. Pri tem je zanimiv naslov članka Herlečeve Ona, Sie, She. V nemškem prevodu so morali bralca opozoriti, da je reka v slovenščini ženskega in ne moškega spola. Toda ker se besedilo nanaša na Muro, katere ime je tudi v nemščini ženskega spola, so v naslovu obdržali žensko obliko osebnega zaimka.

V zborniku sta prispevka objavili tudi obe veleposlanici Ksenija Škrilec z Dunaja in Sigrid Berka iz Ljubljane, ki sta Pavlovo hišo v Potrni večkrat obiskali. O covidnem času pišeta Andreas Pawlitschek, direktor Avstrijskega kulturnega foruma v Ljubljani, in Lidija Krienzer Radojević, kulturna antropologinja in direktorica IG Kultur Steiermark. Prvi o velikih načrtih v okviru Leta sosedskega dialoga, ki jih je prekinil covid-19 oziroma jih je uresničeval hibridno, druga o kulturi v času korona krize oziroma kaj nas lahko kriza nauči o kulturi.

Različno ohranjanje spomina

Zbornik je tudi letos bogat z zgodovinskimi temami. O 150-letnici slavistike v Gradcu piše Heinrich Pfandl, rusist. Petdeset let katedre za zgodovino jugovzhodne Evrope v Gradcu pa je popisal Karl Kaser, zgodovinar z Univerze Karla in Franca v Gradcu. V svoji študiji spomni na ustanovitelja katedre, akademika Ferda (Ferdinanda) Hauptmanna, ki je deloval v Sarajevu, bil pa rojen v avstrijskem Fürstenfeldu, vendar po očetu s slovensko-štajerskimi koreninami. Brigitte Entner, zgodovinarka s Slovenskega znanstvenega inštituta v Celovcu, se je poglobila v Sto let plebiscita na avstrijskem Koroškem. Peter Gstettner, član uprave avstrijskega Odbora Mauthausen, je popisal umetniško instalacijo Nepozabljeni - nezlomljivi Seijija Kimota v spomin na suženjsko delo jetnikov koncentracijskega taborišča pri gradnji predora Ljubelj. O tem koncentracijskem taborišču piše tudi Ludmilla Reisinger, novinarka iz Gradca, ki ugotavlja, da si na Ljubelju stojita nasproti dva različna spomina na nacistične zločine, in opozarja, da boj za primerno spominsko obeležje na koncentracijsko taborišče Ljubelj - sever še ni končan. Zgodovine se dotikata tudi članka Odtujena oprema iz dvorca Freudenau v Črncih Dušana Ščapa in Moja mama je v taborišču, ki govori o zgodbah s Ptuja, Leopolda Urbana. O petih letih Zavoda Putscherle piše Anja Moric, direktorica zavoda, ki se ukvarja z ohranjanjem kulturne dediščine Kočevske in njenih nemško govorečih staroselcev. Prispevek o Gradu Cmurek je delo Sonje Bezjak, direktorice Muzeja norosti, Begunske poti 2015 pa Petre Leschanz, pravnice z obmejnega območja.

Zbornik pa se tudi poslavlja. Denimo od Wekraumtheatra v Gradcu, o čemer piše predsednica Kulturnega društva Susanne Weitlaner. Lani so življenjsko pot sklenili tudi vidni člani in podporniki društva Ernest Ružič, Josefa Prelog in Matjaž Grilj. Zbornik se zaključi s fotografijami prireditev društva v lanskem letu.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Preberite celoten članek

Sklenite naročnino na Večerove digitalne pakete.
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
  • Obiščite spletno stran brez oglasov.
  • Podprite kakovostno novinarstvo.
  • Odkrivamo ozadja in razkrivamo zgodbe iz lokalnega in nacionalnega okolja.
  • Dostopajte do vseh vsebin, kjerkoli in kadarkoli.

Več vsebin iz spleta