Kar 4,2 milijarde evrov bo letos velika luknja v državni blagajni. Vlada namreč v predlogu rebalansa letošnjega proračuna, ki ga je poslala v obravnavo in sprejetje v državni proračun, načrtuje za 9,2 milijarde evrov prihodkov in za 13,4 milijarde evrov odhodkov. Luknja v državni blagajni bo letos tako bistveno večja, kot je še pred kratkim ocenjeval minister za finance Andrej Šircelj. Nič manj nespodbudna ni novica državnega statističnega urada, da se je v drugem četrtletju letos glede na enako obdobje lani bruto domači proizvod (BDP) Slovenije realno zmanjšal za 13 odstotkov. V prvi polovici leta 2020 pa je BDP upadel za 7,9 odstotka glede na prvo polovico leta 2019.
"Padec prihodkov in zvišanje odhodkov glede na sprejeti proračun sta posledica zaustavitve gospodarstva med epidemijo covida-19 in sprejetih ukrepov za zaščito prebivalstva ter gospodarstva," vlada sporoča javnosti.
Prihodki v rebalansu, ki bodo, če bo vladni predlog rebalansa v državnem zboru sprejet, dosegli 9,2 milijarde evrov, so v primerjavi s sprejetim proračunom za leto 2020 nižji za 14,7 odstotka oziroma 1,6 milijarde evrov. To odraža nižjo potrošnjo, nižjo zaposlenost in slabše poslovne rezultate podjetij. Odhodki, ki bodo dosegli 13,4 milijarde evrov, so od sprejetega proračuna 2020 višji za tri milijarde evrov oziroma 29,3 odstotka. Za blažitev posledic epidemije covida-19 je vlada predvidela nekaj manj kot 3,1 milijarde evrov.
Fiskalni svet, ki mu predseduje redni profesor na mariborski ekonomsko-poslovni fakulteti Davorin Kračun, je v novi oceni, ki jo je objavil včeraj, navedel, da je dosedanji javnofinančni učinek protikoronskih ukrepov precej manjši od predhodnih ocen. Skupaj je po njegovi oceni dosedanja vrednost vseh ukrepov z neposrednim javnofinančnim učinkom okoli 1,5 milijarde evrov, kar je skoraj pol manj od ocen vlade ob njihovem sprejemanju. Podrobnejšo analizo učinkov, sprejetih ukrepov za omilitev posledic epidemije, bo fiskalni svet objavil v okviru ocene rebalansa državnega proračuna za leto 2020, predvidoma do sredine septembra.
Iz Banke Slovenije so včeraj sporočili, da je bil padec gospodarske aktivnosti v Sloveniji v drugem četrtletju po pričakovanjih večji kot na dnu prejšnje krize leta 2009. Padec BDP je bil v drugem četrtletju za 3,1 odstotne točke večji kot v drugem četrtletju leta 2009, a nekoliko manjši kot v povprečju evrskega območja.
Pravila je zaradi krize dovoljeno kršiti
Letošnji javnofinančni primanjkljaj Slovenije bo po oceni vlade dosegel 9,3 odstotka BDP. V skladu z Maastrichtskimi merili, ki veljajo za območje evra, je dovoljen javnofinančni primanjkljaj v višini največ 3 odstotke BDP. Vlada je ob tem spomnila, da na ravni EU pri presoji izpolnjevanja fiskalnih pravil za leto 2020 veljajo izjemne okoliščine, ki dovoljujejo začasno odstopanje od srednjeročne uravnoteženosti javnih financ.
Opozicija zaskrbljena
Socialne demokrate po besedah predsedujoče Tanje Fajon skrbi, da vlada z rebalansom bistveno zmanjšuje sredstva za nekatera vitalna področja, kot so znanost, raziskave in razvoj (35 milijonov evrov), kultura, dediščina in mediji (7,5 milijona evrov), varovanje okolja in okoljska infrastruktura (46 milijonov evrov). Za investicije za železnice je predvidenih 26 milijonov evrov manj, namesto tega pa je predvideno povečanje vlaganj v ceste za 40 milijonov evrov in v športno infrastrukturo (3 milijone evrov). Posebej pa jo skrbi, da vlada v času, ko bi morali največ delati na povečevanju znanj in kompetenc za nova delovna mesta, predlaga 9,5 milijona evrov manj za spodbude za zaposlovanje in 7 milijonov evrov manj za ustvarjanje novih delovnih mest. V stranki LMŠ so prepričani, da smo lahko zaradi rebalansa proračuna, ki ga je konec tedna sprejela vlada, "vsi skupaj upravičeno zaskrbljeni". Kot je dejala poslanka LMŠ Jerca Korče, ni skrb zbujajoča le višina primanjkljaja, ampak tudi načrtovana delitev denarja.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
