Uroš Esih
Ministrstvo za zdravje je pripravilo predlog sprememb zakona o nalezljivih boleznih, ki je v javni obravnavi od 21. avgusta, čas za pripombe in predloge nanj pa je do konca meseca. Sedanji zakon je po oceni predlagatelja na nekaterih področjih zastarel, zato ga je nujno treba posodobiti in nekatera poglavja v njem na novo urediti. Poleg tega naj bi izkušnje z epidemijo novega koronavirusa pokazale tudi na nekatere pomanjkljivosti sedanje ureditve v zakonodaji, ki onemogočajo hiter in učinkovit odziv na nove nalezljive bolezni in okužbe. Delovni skupini za prenovo zakona na ministrstvu za zdravje je predsedovala državna sekretarka Tina Bregant, v njej pa so sodelovali tudi Bojana Beović, vodja strokovne svetovalne skupine za covid-19 na MZ, Tatjana Lejko Zupanc, predstojnica Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana, in Mario Fafangel, predstojnik Centra za nalezljive bolezni pri NIJZ.
Nevarnost: neustavno je lahko izvajanje zakona
Največ javnih polemik in zaskrbljenih komentarjev sproža 48. člen zakona, ki v drugem odstavku našteva nove restriktivne in represivne ukrepe, ki bi bili na voljo vladi, ko je govor o boju zoper nalezljive bolezni in okužbe. "Vlada lahko sprejme resne ukrepe in posege pri zasledovanju cilja preprečevanja v interesu preprečevanja nalezljivih bolezni. Vsi navedeni ukrepi posegajo v ustavne pravice državljanov, kar pa še ne pomeni, da je zakon protiustaven. Poseg v pravice je lahko skladen z ustavo, če je predviden na način, da je ukrep nujno potreben," nam je povedal dr. Miha Šepec s katedre za kazensko pravo Pravne fakultete Univerze v Mariboru. Šepca tudi skrbi, da je bolj verjetno, da bi se v praksi lahko pojavilo neustavno izvajanje teh ukrepov. Z njegovo pomočjo smo se prebili skozi sedem ukrepov, ki bi jih imela na voljo vlada pri preprečevanju širjenja nalezljivih bolezni, če bo zakon sprejet.
Ukrep omejitve vstopa v državo osebam iz okuženih ali ogroženih območij ni sporen, če ne gre za slovenske državljane in če ne gre za državljane EU, ki jim mora biti po evropski zakonodaji dovoljen tranzit čez slovensko ozemlje. Prepoved oziroma omejitev gibanja prebivalstva v okuženih ali ogroženih območjih, vključno z vstopom v okuženo območje in izstopom iz njega, ni sporen ukrep, razen če se bodo prepovedali prehodi iz občine in vanjo, kar bi bilo po mnenju Šepca neustavno.
Inšpekcijski postopek zaradi nejasnega širjenja policijskih pooblastil
Informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik nam je potrdila pisanje časnika Dnevnik, da je urad na policiji uvedel inšpekcijski postopek nad nejasnim širjenjem policijskih pooblastil, povezanih z izvajanjem protikoronskih ukrepov. "Gledamo, kakšne so pravne podlage policistov za obdelavo osebnih podatkov," nam je povedala Prelesnikova. Informacijski pooblaščenec je pod drobnogled vzel na eni strani postopke na meji za lastnike nepremičnin in plovil na Hrvaškem kot tudi druga nova pooblastila policistov. Zakon o nalogah in pooblastilih policije ne predvideva posebnega vodenja evidence prehoda državne meje, prav tako tega ne predvideva letošnja interventna zakonodaja, povezana z novim koronavirusom. Poleg tega informacijski pooblaščenec v inšpekcijskem postopku preverja tudi upravičenost policijskih pooblastil, ki jih je policiji podelil zakon o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije v zvezi z zajezitvijo epidemije.
Hojs: Policija brez razloga ne bo vdirala na zasebno lastnino
Ker bo represivne ukrepe izvajala policija, je pomisleke komentiral tudi notranji minister Aleš Hojs, ki trdi, da obstoječa zakonodaja dopušča, da lahko policija v izjemnih primerih vstopa tudi v zasebne prostore, denimo v primeru ogrožanja življenja. "V času epidemije novega koronavirusa pa smo tudi ugotovili, da so nekateri odloki, ki bi morali veljati tudi za zasebne prostore, neizvedljivi," je povedal Hojs. Glede določb, ki v izjemnih okoliščinah dopuščajo prepustitev vozil ali prostorov za zdravstvene potrebe, pa se je Hojs vrnil v čas osamosvajanja: "Treba je bilo nekomu vzeti avtomobil, nekomu zapleniti kamion zaradi zavarovanja naše samostojnosti, zaradi vdora agresorja." Hojs ocenjuje, da sprejem zakona o nalezljivih boleznih nikakor ne bo pomenil nezakonitega dela policije, da bi policija brez razloga vdirala na zasebno lastnino ali plenila vozila.
"Ko zakon beremo, vidimo, da so ukrepi zelo represivne narave, zelo posegajo v svobodo posameznikov in jih omejujejo," črto pod spremembe zakona potegne Šepec, ki opozarja, da je vedno treba tehtati, ali je šel poseg v pravice posameznika predaleč in ali je še vedno razumen s ciljem, ki ga vlada zasleduje. Pa še: "Vdiranje policije v stanovanja in nadziranje ljudi na domu pa sta absolutno neustavna. To velja tudi za zasege avtomobilov ali nepremičnin z namenom borbe proti nalezljivi bolezni."
Obiščite spletno stran brez oglasov.
