Franja Žišt
V trgovini smo kupili kos pohištva točno določenih mer, na voljo imamo avtomobil, s katerim bi radi pohištvo odpeljali domov. Tudi mere avtomobila poznamo. Ali bomo pohištvo spravili v avto? Tako približno se glasi le ena izmed nalog, pri kateri morajo dijakinje in dijaki uporabiti znanje matematike, da lahko odgovorijo na vprašanje. To in podobne naloge je reševalo 690 tisoč 15-letnikov iz 83 držav po svetu v okviru Programa mednarodne primerjave dosežkov učencev in učenk (PISA), ki ga koordinira OECD. Pri nas je na preizkusu bralne, matematične in naravoslovne pismenosti sodelovalo 6721 dijakov in dijakinj, ki so se morali še posebej izkazati z matematičnim znanjem, saj je bil poudarek na tem področju.
Najbolj samozavestni pri reševanju enačb
Najprej dobra novica. Slovenske dijakinje in dijaki so pokazali značilno višji dosežek na lestvici matematične pismenosti od povprečja OECD. Kot običajno zelo izstopajo dijaki iz Singapurja, boljši rezultat v EU pa so od naših dosegli le mladostniki iz Estonije, Švice, Nizozemske in Irske. Z nami se lahko primerjajo še v Belgiji, Združenem kraljestvu, na Poljskem, v Avstriji, Avstraliji, na Češkem, Finskem, v Latviji in na Švedskem. A rezultat ima tudi negativno plat. Povprečni dosežek pri matematiki je pri naših dijakih za 24 točk nižji kot tisti iz leta 2018 in za 16 točk nižji kot tisti iz leta 2012. Kljub temu da smo še vedno nad povprečjem držav članic OECD, pa zaznavamo negativen trend, pravi dr. Klaudija Šterman Ivančič s Pedagoškega inštituta, ki je predstavljala rezultate. Drži, da med državami v raziskavi več držav beleži negativen trend kot pozitiven, ki ga beležita le Turčija in Macao.
Drugo – osnovno – raven matematične pismenosti je v zadnji raziskavi doseglo 75 odstotkov dijakov, kar je za pet odstotkov manj kot pred desetimi leti. Manj dijakov je doseglo najvišje ravni matematične pismenosti. Podobno kot vrstniki iz drugih držav so tudi naši dijaki bolje reševali naloge, ki od njih zahtevajo tako interpretiranje in sklepanje kot formuliranje in uporabljanje. Slabi dve tretjini dijakov poroča, da jih skrbi, da jim bo pri pouku matematike težko, prav toliko jih skrbi, da bodo pri matematiki dobili slabe ocene, dijaki so poročali tudi o precej nižji zaznani samoučinkovitosti pri matematiki, najbolj samozavestni pa se počutijo pri reševanju enačb.
Spet porazna bralna pismenost
Podobno je z naravoslovno pismenostjo, kjer so dijaki ponovno dosegli značilno višji dosežek od povprečja OECD. Tudi tu so bili najboljši Singapurci, od Slovencev pa v EU le še Estonci in Finci. Z nami se v dosežku lahko primerjajo Novozelandci, Irci, Švicarji, državljani Združenega kraljestva in ZDA, Poljske in Češke. Vendar je tudi tukaj mogoče opaziti negativen trend, povprečni dosežek je od zadnjega merjenja padel za sedem točk, kar je več kot v drugih državah OECD. Pri nas je raven temeljnih naravoslovnih veščin doseglo 82 odstotkov dijakov, kar pa je štiri odstotne točke manj kot prejšnjikrat.
Bojazen, da se bomo ponovno slabo odrezali pri bralni pismenosti, se je uresničila. Slovenski dijaki so se s povprečnim dosežkom 469 točk uvrstili pod povprečje OECD, kjer smo se znašli v skupini s Francijo, Izraelom, Madžarsko, Litvo in Vietnamom. Ne le to, povprečni dosežek pri branju je za 26 točk nižji kot pred štirimi leti in pravzaprav najnižji od začetka sodelovanja Slovenije v raziskavi. Raven temeljnih bralnih veščin dosega 75 odstotkov dijakov, kar je osem odstotnih točk manj kot v zadnjem merjenju ali z drugimi besedami, vsak četrti dijak ima težave že pri temeljni bralni pismenosti. In če pri matematični pismenosti ni statistično pomembnih razlik med spoloma ter je pri naravoslovni pismenosti razlika nižja, je pri bralni pri nas še vedno med največjimi v prid deklet med vsemi državami članicami OECD, večje razlike med spoloma so se pokazale le še na Finskem.
Velike razlike med bogatimi in revnimi
Kaj pa vpliv socialnoekonomskega statusa na dosežke? Tudi tu pri nas prihaja do velikih razlik v matematičnih dosežkih med dijaki iz različnih socialnoekonomskih okolij, razlika je enormna, 92 točk oziroma kar ena raven znanja. Do največjih razlik sicer prihaja v Romuniji, Izraelu, na Madžarskem, na Tajvanu, v Švici in na Češkem. V vseh teh državah je torej pomembno, koliko denarja in drugih dobrin ima družina, da se lahko otrok bolje izkaže pri matematiki. Prav tako velika, dve ravni, je tudi razlika med dosežki gimnazijcev in tistimi iz srednjega poklicnega izobraževanja, nemajhna je tudi v primerjavi s srednjim strokovnim izobraževanjem.
Med zadnjo raziskavo PISA je 79 odstotkov dijakov poročalo, da čutijo pripadnost do šole, kar je za pet odstotnih točk več kot leta 2018, torej je zaznati pozitivni trend, vseeno pa se 14 odstotkov dijakov počuti izločene, 16 odstotkov se jih čuti čudne in odveč, 11 odstotkov pa jih poroča, da so v šoli osamljeni. Čeprav slovenski dijaki doživljajo manj nasilja kot njihovi vrstniki v drugih državah članicah OECD in jih več kot 90 odstotkov poroča, da se počutijo varne v šoli in njeni okolici, pa je zaskrbljujoče, da so slovenski dijaki poročali o precej nižji kakovosti odnosov s profesorji. Če se dobri dve tretjini strinja, da jim profesorji z zanimanjem prisluhnejo ter se zanimajo za dobro počutje dijakov, je kar 15 odstotkov takih, ki se čutijo ustrahovane iz strani profesorjev.
Več pozornosti kakovosti medosebnih odnosov
"Rezultate je vsekakor treba vzeti resno. Zagotovo so nekoliko kontekstualno specifični," spomni Klaudija Šterman Ivančič na čas po pandemiji covida-19, vendar trendi kažejo, da covid ni edini razlog in "da se dogaja večja zgodba, ki jo je treba podrobneje preučiti". "Rezultati nedvomno kažejo na upad znanja slovenskih dijakov in dijakinj pri vseh treh pismenostih. Kaže pa se, da je treba nekaj narediti tudi na področju socialno-čustvenega blagostanja, tako učiteljev kot dijakov in dijakinj. Rezultati raziskave v vseh ciklih kažejo, da imamo velik prostor za izboljšave na področju kakovosti medosebnih odnosov v šolah in temu je treba, hkrati z naslavljanjem znanja, posvetiti dodatno pozornost." Strokovnjakinja še izpostavi, da tudi pri delu z učitelji ugotavljajo, da slednji potrebujejo vsebine s tega področja, saj so izpostavljeni velikim spremembam v razredih in hitro spreminjajoči se družbi.
Rezultati raziskave PISA so že tretji v vrsti - po raziskavi bralne pismenosti PIRLS, v kateri sodelujejo četrtošolci, in raziskavi državljanske vednosti osmošolcev -, ki so pokazali na trend upadanja znanja slovenskih osnovnošolcev in srednješolcev. PISA sicer ne ugotavlja neposredno kurikularnih znanj, ampak uporabo teh znanj v konkretnih problemskih situacijah in ravno to so področja, ki so po besedah strokovnjakinje pri nas manj zastopana.
