Romska skupnost: Potrebujemo sistemske rešitve, kaznovanje ni rešitev

Potem ko je koalicija lani zavrnila zakonodajne predloge enajstih županov jugovzhodne Slovenije, s katerimi so želeli reševati težave, ki jih imajo z nekaterimi pripadniki tamkajšnje romske skupnosti, je letošnje poletje dopolnjene predloge kaznovanja in discipliniranja te skupnosti prevzela NSi. Predlogi so sicer pisani tako, da bi kazni doletele vse prebivalce, ki bi jih kršili, a je iz obrazložitev zakonov jasno, da merijo na pripadnike romske skupnosti. Pa tudi javne izjave poslank in poslancev kažejo na to. Tako je predsednik NSi Matej Tonin na omrežju X zapisal: "Romi imajo že sedaj ogromno pravic, sedaj so na vrsti tudi dolžnosti. Otroke se pošilja v šolo, račune za komunalo in elektriko se plačuje, nasilje mora imeti resne posledice. Brez sprememb zakonodaje se nasilja posameznih romskih skupin ne da ustaviti."

Podpise NSi-jevim predlogom so prispevali še samostojna poslanka Mojca Šetinc Pašek in trije poslanci SD: Predrag Baković, Meira Hot in Damjan Zrim. Pri tem so iz koalicijske poslanske skupine SD na lastno vlado naslovili še pobudo zaradi "neustreznega upravljanja romske problematike", ki delno povzema predlagane zakonske rešitve. Baković je ob tem zapisal, da je "nesprejemljivo, da pomanjkanje in zatiskanje oči ogrožata varnost državljank in državljanov. (...) Ni več prostora za mehke ukrepe, v katere smo večkrat neuspešno vlagali."

Začasna izključitev iz šole

K zakonskim predlogom je poslance spodbudila neizpolnitev vladne obljube, da bo pripravila boljše predloge od županskih, primer medvrstniškega nasilja na eni od dolenjskih osnovnih šol in vse več primerov nasilnih, kaznivih dejanj v tem delu države. Predlagajo, da bi ravnatelj nasilnemu učencu začasno lahko odredil šolanje na daljavo, ga vključil v vzgojni program za socializacijo ali začasno celo izključil, pri čemer bi bila dolžina ukrepa odvisna od teže kršitve. Starši, ki otrok ne bi redno pošiljali v šolo, pa bi to občutili pri načinu izplačila otroškega dodatka in denarni socialni pomoči. Predlagatelji še menijo, da bi bilo nujno pogojevati opravljanje vozniškega izpita s končano osnovno šolo, saj so prepričani, da bi s tem več romskih otrok izpolnilo to obveznost. 

Murskosoboškega svetnika in predsednika Foruma romskih svetnikov Darka Rudaša veseli, da sta se sicer v iskanju rešitev povezali tako opozicija kot koalicija, "saj so v preteklosti stranke, ki so v opoziciji opozarjale na reševanje romskih vprašanj, nanje pozabile, ko so bile v vladi". A se obenem, tudi zaradi izkušenj preteklih treh desetletij, sprašuje o iskrenosti namenov pomagati romski skupnosti k boljši integraciji v družbo.

"Prav pomanjkanje strateškega pristopa do reševanja težav, s katerimi se soočajo Romi, zlasti na jugovzhodnem delu države, je pripeljalo do trenutnih razmer, ki se vračajo kot bumerang. Najprej romski skupnosti, predvsem otrokom, nato tudi širši skupnosti, v kateri živijo." Zato bo, po mnenju Rudaša, odpravljanje težav, ki so se nakopičile, preizkusni kamen za oblast, tako državno kot lokalne skupnosti.

Slediti uresničevanju ciljev

Rudaš je prepričan, da vse težave izvirajo iz neurejenih bivanjskih razmer in da je prostorska integracija predpogoj, da tudi Romi zaživijo človeka vredno življenje. "Čeprav je bilo v preteklih letih veliko narejeno na področju legalizacije naselij, imamo po Sloveniji še vedno veliko nelegalnih romskih naselij. Dokler bodo ljudje živeli brez osnovnih življenjskih pogojev, ne moremo pričakovati bistvenega napredka ne na področju izobraževanja in tudi zaposlovanja ne," pove. Spomni, da 25 občin, ki imajo romska naselja, zadnja leta dobiva dodaten denar za to. "A če z njim občina, denimo, naredi krožno krožišče, katerega en izvoz pelje proti romskemu naselju, s tem niste naredili veliko za to naselje." 

"Zgolj prisila ne bo imela pozitivnega učinka," opominja predlagatelje zakonskih rešitev, saj je že zdaj prepad med romsko in širšo skupnostjo zelo velik in potrebujemo sistemske rešitve, pri čemer se je treba ozirati po urejenem okolju v Prekmurju, kjer je sobivanje večinoma zgledno, integracija pa uspešna. "Sistemske rešitve morajo biti pospremljene z jasno časovnico, njihovo uresničevanje je treba dosledno preverjati. Tudi porabo denarja. Vpis v vrtec in šolo ni dovolj. Vsi, vključno s starši, se morajo truditi, da bo tak otrok pridobil izobrazbo in se kasneje vključil na trg dela."

Rudaš se zaveda pregretega ozračja, pri čemer nasilni incidenti še dodatno potencirajo razlike med Romi in drugimi. Tudi zato poudarja, da bodo tudi Romi sami morali narediti korenite premike v miselnosti. "Prestopiti iz tradicionalnega v sodoben način življenja in začeti spoštovati družbena pravila." Pri tem stavi na mlade generacije in izpostavi nujnost avtoritet, ki bi "problematične posameznike ali skupine" bile sposobne obrzdati.

Vsak mora biti za napake kaznovan

Na najpogostejše očitke, da Romi za svoja dejanja niso kaznovani, Rudaš odgovarja: "Zakonodaja je jasna, vsak posameznik mora biti za svoje napake kaznovan." Zato, tako kot tudi kočevski romski svetnik Marjan Hudorovič, opozarja, da se ne sme vseh Romov metati v isti koš. "Tako kot se tudi drugi razlikujejo med seboj, smo tudi Romi različni," pravi Hudorovič in podpira vse ukrepe, ki bi prispevali k boljšemu življenju in integraciji Romov v družbo.  

Da je pozitivne premike mogoče doseči le s spodbudnim pristopom, na podlagi lastnih izkušenj zatrjuje Bojana Rozman, ki že dvanajst let opravlja delo romske pomočnice v Osnovni šoli Bršljin v novomeški občini. "Vsak dan delam z otroki v šoli. Enkrat tedensko jih obiščem v romskem naselju in vidim, da ko si pridobiš zaupanje otrok in njihovih staršev, te sprejmejo in ti prisluhnejo. Tudi starši, četudi jim mogoče ni všeč, kar jim govoriš. A pomembno je, da jim razložiš, kakšne vse možnosti bo njihovim otrokom prinesla izobrazba," pove romska pomočnica, ki po zaključenih dveh srednjih šolah zaključuje fakulteto in je tudi edina sodna tolmačka za romski jezik pri nas. Poleg tega, da je sama vzornica številnim romskim otrokom, spodbudno okolje, sprejemanje, razumevanje daje rezultate, "saj je kar nekaj romskih otrok iz naše šole nadaljevalo šolanje v srednji šoli. A spodbud bi morali biti deležni tudi, ko se izučijo za poklic. Država bi jim morala pomagati, da dobijo službo v poklicu, za katerega so se izobraževali," še pove Bojana Rozman.