Opolnoči se je iztekel rok za prijavo na ponovljene razpise za direktorje radia, televizije in digitalnih vsebin na RTV Slovenija. Spomnimo, ker je razpisna komisija ugotovila, da je več prijavljenih kandidatov oddalo nepopolne prijave, so prve razpise, ki so se iztekli 8. septembra, ponovili. V okviru treh razpisov je sicer prijave sprva oddalo skupno 13 kandidatov – za direktorja TV Slovenija (TVS) je prispelo šest, za direktorja Radia Slovenija (RAS) štiri, za direktorja za digitalne vsebine pa tri prijave. Vsi direktorski mandati so štiriletni. 

RAS in TVS od uveljavitve novele zakona o RTVS vodita vršilca dolžnosti direktorja Mirko Štular in Andraž Pöschl, direktor digitalnih vsebin pa bo nova funkcija. Vršilka dolžnosti vodje Multimedijskega centra RTV Slovenija je trenutno Kaja Jakopič, vršilka dolžnosti urednika uredništva za nove medije pa je Ksenja Tratnik.

Na ponovljeni razpis za direktorja Televizije Slovenija (TVS) je sicer prispelo pet prijav, za direktorja Radia Slovenija in direktorja digitalnih vsebin pa po štiri prijave. 

Po naših informacijah so se na ponovljeni razpis spet prijavili Ksenija Horvat, ki se poteguje za direktorski položaj na TV Slovenija, Mirko Štular, ki ga zanima vodenje javnega radia, in Kaja Jakopič za položaj direktorice digitalnih vsebin. Neuradno naj bi se za direktorico Radia Slovenija spet prijavila tudi Darja Groznik, medtem ko Natalija Gorščak tokrat prijave ni oddala. Spomnimo, bivša direktorica TV Slovenija se je v prvem poskusu prijavila za direktorico digitalnih vsebin.  

Medtem pa se člani največje politične skupine v Evropskem parlamentu - Evropske ljudske stranke (EPP), med katerimi so vsi štirje slovenski predstavniki Romana Tomc, Milan Zver (oba SDS), Franc Bogovič (SLS) in Ljudmila Novak (NSi), sestajajo v Splitu, kjer so po poročanju STA na pobudo Romane Tomc govorili tudi o razmerah na RTV Slovenija. "V demokraciji je pluralnost medijev moč, ne pa grožnja. Odpuščanje novinarjev, urednikov in direktorjev na slovenski nacionalni Radioteleviziji Slovenija čez noč je skrb vzbujajoče. Evropsko komisarko Vero Jourovo pozivamo k takojšnjemu ukrepanju. Ne bomo tolerirali dvojnih standardov," je na družbenem omrežju X zapisal vodja EPP Manfred Weber, čeprav v Kolodvorski niso nikogar odpustili oziroma je bil doslej razrešen Uroš Urbanija, ki je kot vršilec dolžnosti vodil javno televizijo.

Ker so mandati urednikov vezani na mandat odgovornega urednika, je namreč nekaterim urednikom (Ksenija Koren, Martin Nahtigal ...) z odstopom odgovorne urednice informativnega programa Jadranke Rebernik potekel mandat, medtem ko je na voditeljskih položajih prišlo do sprememb, kakršne so bile izvedene tudi v času, ko je javni zavod vodil Andrej Grah Whatmough s svojo ekipo.

Z RTV Slovenija so se odzvali na tvit vodje EPP. "Vaše informacije niso točne. Nobenih odpuščanj ni bilo. Zaradi odstopa odgovorne urednice so potekli mandati urednikov. Po zakonu je morala nova urednica imenovati nove urednike," so zapisali. 

 "Tako grobega posega politike v medije in javno RTV v zgodovini Slovenije še nismo doživeli. Ne menja se zgolj vodstva RTV ali programske sheme, kot se je zgodilo že kdaj v preteklosti. Tokrat se poleg vsega tega menja tudi vse tiste, ki so napredovali v obdobju vlade, ki ni bila 'naša'. Njihova strokovnost, profesionalnost in dosežki ne štejejo," pa je Matej Tonin zapisal na družbenem omrežju X po tem, ko so v času tretje Janševe vlade na RTV Slovenija med drugimi pripeljali Ksenijo Koren, ki je pred tem delala v kabinetu Janeza Janše, in Martina Nahtigala, ki je delal za ministrico v času Janševe vlade, ko so v pravni službi RTVS zaposlili člana SDS Draga Zadergala, ko je vodenje MMC brez nobenih izkušenj iz digitalnega sveta prevzel Igor Pirkovič, sicer avtor himne SDS, ko so ukinili nekatere oddaje, med drugim Studio city, ko se je gledanost javne televizije spustila na najnižjo raven, ko so z odpovedjo grozili voditelju Sašu Krajncu in ostalim novinarjem ...