Saga o nedeljskem delu trgovin: Grožnje z odpuščanji

Trgovine bodo že v kratkem ob nedeljah in praznikih zaprte. Izjema bodo prodajalne na bencinskih servisih, železniških in avtobusnih postajah, na letališčih, mejnih prehodih ter v bolnišnicah in druge, do 200 kvadratnih metrov velike prodajalne, če bodo v njih na dela proste dni kupcem stregli lastniki sami. Ob tem jim bodo lahko na pomoč priskočili tudi študenti in upokojenci. Tako je na predlog Levice, ki je v zakonski predlog prelila poziv Sindikata delavcev trgovine Slovenije, naj trgovine tudi po koncu epidemije ostanejo ob nedeljah zaprte, v torek pozno zvečer z 72 glasovi za in 13 proti, odločila parlamentarna večina.

Kljub temu da so septembra 2003 o zaprtju volivci odločali na referendumu in prepoved nedeljskega delovanja podprli z nekaj več kot 57 odstotki glasov tistih, ki so prišli na volišča, do zdaj volja ljudstva ni bila uzakonjena, zato je generalni sekretar sindikata Ladi Rožič tokratno odločitev poslancev označil kot prevlado zdravega razuma. "Poslanci so razumeli, da ne gre za strankarsko obarvan projekt temveč za interes okoli 115.000 delavcev, zaposlenih v trgovini." Koordinator Levice Luka Mesec pa se je v navajanju argumentov za sprejem novele skliceval na pravico zaposlenih, da nedeljo preživijo v krogu svoje družine, referendumsko voljo in pretirano potrošništvo. "Z zaprtjem trgovin za en dan v tednu bi dali tudi priložnost našemu planetu," je menil Mesec. S tem bi namreč lahko začeli spravljati potrošnjo v neke podnebne okvire, da bomo lahko planet pustili zanamcem v približno v takem stanju, kot smo ga dobili sami. "Delavke in delavci, ki dobesedno pregorevajo v trgovinah, so končno pridobili zagotovljen dela prost dan, ki ga lahko preživijo, kakor želijo. To je zmaga vseh delavcev," so zapisali.

Veliko bolj so zadržani v Trgovinski zbornici, kjer so ves čas nasprotovali nedeljskemu zaprtju trgovin in celo napovedali ustavno presojo v primeru sprejetja novele. Dan po odločitvi državnega zbora pa je predsednica Trgovinske zbornice Mariča Lah dejala, da morajo preučiti vsebino novele in se s članstvom posvetovati o nadaljnjih korakih. Kot pravi, težko razume, da je bila novela sprejeta v sedanjih razmerah, ko bi bilo treba vse sile usmeriti v oživljanje gospodarstva, ne pa, da se slabšajo pogoji v tako pomembni panogi, kot je trgovina, ki po njenih besedah ustvari 34 odstotkov vseh prihodkov gospodarstva. Prepričana je, da bo ta poteza velik udarec za gospodarstvo. "Obratovalnega časa bo za 16 odstotkov manj, posledično bo upadel dohodek, manj bo prihodkov za državni proračun, posledice pa bodo čutili tudi zaposleni, saj bodo podjetja prisiljena odpuščati, pravi Lahova, ki pa ji v sindikatu oporekajo.

Rožič trdi, da so imele trgovine že zdaj težave s pomanjkanjem kadra, saj so se zaradi delovnih pogojev in nizkega plačila ljudje že zdaj težko odločali za to delo, zato napoved odpuščanj razume kot grožnjo. A Lahova odgovarja: "Ne vem, od kod sindikatu in Levici podatki, da naj bi v trgovini primanjkovalo 7000 delavcev. Pred dvema, tremi leti jih je res manjkalo tisoč, vendar je letos, tudi zaradi epidemije, delo izgubilo več kot 2000 zaposlenih v trgovini." Podatki Zavoda za zaposlovanje Republike Slovenije kažejo, da je bilo zadnji avgustovski dan prijavljenih 4615 oseb s poklicem trgovec.

Za odziv na sprejeto novelo smo prosili tudi nekaj večjih trgovskih verig. V Mercatorju so zapisali le, da morajo vsebino novele še preučiti. Tudi v Sparu pravijo, da je za kakršnokoli oceno o morebitni gospodarski škodi ali odpuščanju zaradi nedeljskega zaprtja preuranjeno govoriti. Bodo pa zakon dosledno spoštovali in se prilagodili novim razmeram. V Lidlu, kjer "zaradi prevladujočega mnenja sodelavk in sodelavcev sprejetju novele nismo nasprotovali", pa si bodo ne glede na posledice zaprtja prizadevali za ohranitev delovnih mest.