Oglasno sporočilo
2. maja 1921 so prvič zagnali anhovske peči. Od takrat naprej v Anhovem poteka proizvodnja cementa, ki je gradnik več kot polovice objektov v Sloveniji. V razvoj cementarne so v zadnjih 15 letih investirali več kot 150 milijonov evrov in tako uspeli zgraditi eno izmed tehnološko najsodobnejših in najučinkovitejših linij za proizvodnjo cementa v Evropi.
Z uspešnim delom preteklih let so v Salonitu Anhovo uspeli postaviti varne finančne temelje, ki omogočajo nadaljnja vlaganja. Na razvoj cementarne uprava družbe gleda celostno in v kontekstu trajnostnega razvoja. Razvojni načrti vsekakor upoštevajo okoljski vidik, a se v cementarni zavedajo tudi odgovornosti do gospodarskega in družbenega razvoja. Načrte, ki vodijo do brezogljične proizvodnje cementa, želijo izpeljati transparentno in odgovorno do sodelavcev, lokalne skupnosti in vseh drugih deležnikov, vključenih v zeleni prehod.
Predsednik uprave, Julijan Fortunat, je povedal: »Naš cilj je še naprej razvijati cementarno. Pri vsem, kar bomo delali, bomo poskrbeli za to, da se vplivi cementarne na okolje še naprej zmanjšujejo. Zavedamo se, da je nekdanje delovanje podjetja, takrat v državni lasti, povezano tudi s preteklo uporabo azbesta, ki je močno zaznamoval vso dolino. Bremen preteklosti ni mogoče popraviti, lahko pa jih lajšamo. In to počnemo. S tehnološkimi posodobitvami smo si kot ultimativni cilj postavili zavezo, da se zgodovina nikoli več ne ponovi.«
V Salonitu Anhovo so zaradi uspešnega dela in razvojnega načrtovanja pripravljeni na to, da lahko uvedejo naslednjo generacijo najsodobnejših inovativnih tehnologij. S tem pa bodo naredili bistveno več, kot to od njih zahtevajo trenutno veljavna zakonodaja in predpisi.
Član uprave dr. Tomaž Vuk je predstavil razvojne načrte družbe. Pojasnil je,»da investicije v najnovejše inovativne tehnologije hkrati pomenijo tudi pozitiven vpliv na okoljski odtis, konkretno na dodatno znižanje emisijskih parametrov.«
Do leta 2025 načrtujejo uvedbo rešitev, ki bodo vodile do 15% znižanja ogljičnega odtisa in obenem omogočile znižanje ostalih parametrov, na primer tudi več kot prepolovitev trenutnih emisij NOx.
Strokovnjaki Salonita Anhovo so se povezali s priznanimi podjetji na področju zelenih tehnologij po vsem svetu in oblikovali prvi sklop ukrepov, za katerega bodo namenili 40 milijonov evrov:
Dr. Vuk je zaključil z mislijo, da »v družbi Salonit Anhovo odločno in transparentno stopamo po poti zelenega prehoda v cementi industriji, ki ga z Evropskim zelenim dogovorom spodbuja tudi Evropska komisija, saj si želimo živeti vrednote trajnostnega razvoja in se nadalje razvijati skupaj z lokalnim okoljem«.
Član uprave mag. Dejan Zwitter je v nadaljevanju novinarske konference predstavil poslovne rezultate družbe. Poudaril je, da je družba Salonit Anhovo kljub zahtevnim gospodarskim razmeram v letu 2020 dosegla 78 milijonov evrov prihodkov, kar je za 3 % več kot leta 2019. Na domačem trgu so uspeli prihodke iz slabih 40 milijonov evrov povečati na dobrih 42 milijonov evrov. Domači trg predstavlja 54 % prihodkov od prodaje, uravnovešeno razmerje prihodkov med domačim in tujimi trgi pa ostaja dolgoročni strateški cilj družbe. V 2020 je Salonit Anhovo ustvaril skoraj 11 milijonov evrov dobička. Ob tem je mag. Zwitter poudaril, da nenehno investirajo v razvoj lokacije – lani slabih 8 milijonov evrov, letos je v planu preko 12 milijonov.
Dodana vrednost ostaja v veliki večini v regiji. Vodstvo cementarne je vsa leta vodilo načelo, da dobički omogočajo investicije v posodobitve, ki v veliki meri znižujejo tudi vplive na okolje. Mag. Zwitter je poudaril, da si prizadevajo tudi za to,»da povprečna plača v cementarni raste iz leta v leto, na osnovi rasti produktivnosti in dobičkov. Že danes je v cementarni nivo plač 22% nad povprečjem v Sloveniji in 30% nad povprečjem na Goriškem, letošnji regres pa bo znašal 1.900 evrov za vseh 350 zaposlenih v Skupini Salonit.«
Mag. Zwitter meni, da je »pri zelenem prehodu eden od pomembnih izzivov v tem, da v celotni družbi ustvarimo pripravljenost sprejemanja inovativnih tehnoloških rešitev. Tekmujemo namreč s konkurenco po celem svetu. Kot odgovoren gospodarski subjekt stremimo k pragmatičnemu napredku. Ne živimo v preteklosti, niti ne želimo slediti utopijam, ampak verjamemo v uspešno postopno prilagajanje s skrbno načrtovanimi in izvedljivimi koraki. Za slednje potrebujemo tudi spremenjena dovoljenja, za katera si bomo tako kot doslej prizadevali na transparenten način.«
