Država je nazadnje tako visok primanjkljaj zabeležila v zadnjem četrtletju leta 2014, ko je dosegel 867 milijonov evrov ali 9,1 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP).
V prvem trimesečju so se izdatki povečevali s precej višjo stopnjo kot v enakem obdobju lani, saj so se poskočili za 9,5 odstotka na 5,51 milijarde evrov, kar je največ po prvem četrtletju 2013.
Država je med januarjem in marcem še naprej povečevala izdatke za plače, ki so bili na letni ravni višji za 6,3 odstotka. Socialni prejemki so bili višji za 7,9 odstotka, vmesna potrošnja za 12,9 odstotka ter bruto investicije v osnovna sredstva za 2,1 odstotka.
"Izdatke države so zaradi ukrepov države za zajezitev posledic epidemije na področju trga dela in socialnih prispevkov dodatno povečale subvencije na proizvodnjo, in sicer za 163 milijonov evrov," so pojasnili na statističnem uradu.
Izdatke za obresti je država v prvem četrtletju letos zaradi nadaljnjega ugodnega gibanja obrestnih mer na finančnih trgih znižala za 7,6 odstotka.
Hkrati so se zmanjšali prihodki države, ki so bili s 4,77 milijarde evrov za 3,4 odstotka nižji od prihodkov v enakem obdobju prejšnjega leta. K padcu so največ prispevali nižji davčni prihodki, ki so v medletni primerjavi upadli za 10,5 odstotka. Prihodki od socialnih prispevkov pa so se zaradi še vedno ugodnih razmer na trgu dela povečali, in sicer za 6,5 odstotka.
Med davčnimi prihodki so se najbolj znižali prilivi iz tekočih davkov na dohodke in premoženje (za 16 odstotkov) ter davkov na proizvodnjo in uvoz (za sedem odstotkov).
Javni dolg je ob koncu prvega četrtletja znašal 33,41 milijarde evrov ali 69,6 odstotka BDP. V primerjavi s koncem leta 2019 se je povečal za 5,3 odstotka oz. za 1,67 milijarde evrov. V deležu od BDP je bil ob koncu 2019 pri 66,1 odstotka BDP.
Po podatkih statističnega urada se je dolg zaradi ukrepov za omilitev posledic povečal za 1,20 milijarde evrov. "Povečal se je predvsem dolg iz dolgoročnih in kratkoročnih vrednostnih papirjev razen delnic, brez izvedenih finančnih instrumentov," so pojasnili.
Dolg države na centralni ravni je na koncu prvega četrtletja znašal 32,77 milijarde evrov ali 68,3 odstotka BDP, na lokalni ravni pa 865 milijonov evrov ali 1,8 odstotka BDP.
Junija že tretji mesec zapored deflacija
Sicer pa je Slovenija na letni ravni junija tretji mesec zapored beležila deflacijo. Cene življenjskih potrebščin so se v primerjavi s šestim mesecem lani v povprečju znižale za 0,3 odstotka, povprečna 12-mesečna rast cen je bila enoodstotna. Na mesečni ravni je bila medtem inflacija 1,3-odstotna, je danes sporočil statistični urad.
K letni deflaciji je največ, 1,2 odstotne točke, prispevala pocenitev naftnih derivatov, dodatne 0,3 odstotne točke je k njej prispevalo znižanje cen oblačil.
Letno deflacijo je na drugi strani za 0,5 odstotne točke blažila dražja hrana, za 0,3 odstotne točke dražje raznovrstno blago in storitve in za 0,2 odstotne točke dražja oskrba z vodo in razne storitve v zvezi s stanovanjem.
Na mesečni ravni pa so se v juniju najbolj spremenile cene električne energije, ki so bile povprečno za 42,5 odstotka višje. To je bilo v največji meri posledica prenehanja veljavnosti vladnega odloka o začasnem neplačevanju prispevka zaradi epidemije, so navedli na statističnem uradu. Ta sprememba je k mesečni inflaciji prispevala eno odstotno točko.
0,4 odstotne točke so prispevali še dražji počitniški paketi in po 0,1 odstotne točke dražja tekoča goriva, obutev in novi avtomobili.
Mesečno inflacijo so v juniju zniževale nižje cene hrane, za 0,2 odstotne točke, in oblačil, za 0,1 odstotne točke.
Rast cen je bila v prvi polovici leta 2020 0,2-odstotna, je še navedel statistični urad.
