Ta med drugim predvideva sodelovanje pri vojaškem opremljanju in razvoju zmogljivosti. Po besedah Marjana Šarca gre za prilagoditev sodelovanja aktualnim razmeram.
Podpis deklaracije o sodelovanju med Morsom in nemškim obrambnim ministrstvom prinaša tudi sodelovanje na vajah, usposabljanjih ter mednarodnih operacijah in misijah, je na Twitterju zapisalo ministrstvo.
Šarec je na novinarski konferenci po zasedanju obrambnih ministrov Nata v Bruslju pojasnil, da gre za nadgradnjo obstoječega sporazuma in za njegovo prilagoditev aktualnim razmeram spričo vojne v Ukrajini. Deklaracija je namenjena poglobljenemu sodelovanju na obrambnem in civilnem področju.
Na novinarsko vprašanje, ali gre za neke vrste "kompenzacijo" za odstop Slovenije od nakupa osemkolesnikov boxer, ki jih proizvaja nemško podjetje, je odgovoril, da ne. Kompenzacija ne bi bila možna, ker je bila pogodba podpisana z organizacijo OCCAR in gre za dve različni zadevi, je poudaril.
Slovenija se je sicer danes pridružila tudi nemški pobudi Zaščita evropskega neba, katere namen je vzpostavitev skupnega evropskega sistema zračne obrambe. Z vzpostavitvijo novega sistema zračne obrambe si 15 sodelujočih držav želi zapolniti vrzeli v sedanjem obstoječem sistemu zveze Nato za Evropo.
Slovenija se je po Šarčevih besedah za sodelovanje odločila, ker mora tudi sama zaščititi svoje nebo, saj ima zastarelo tehniko. To je treba med drugim izboljšati tudi zaradi zagotavljanja varnosti kritične infrastrukture, pri čemer je omenil sabotaže na plinovodih Severni tok v Baltskem morju.
Boljša zaščita tudi za Slovenijo
S sodelovanjem bo bolje zaščitena Slovenija, ki potrebuje sistem zračne obrambe, obenem pa bo ta povezan tudi v pas celotne pobude, je še pojasnil minister.
O podrobnostih glede tega, kakšne sisteme bi lahko kupila Slovenija, morebitnih stroškov in časovnice, kdaj bi lahko sistem zračne obrambe zaživel, je po ministrovih besedah težko govoriti, saj so države danes podpisale šele pismo o nameri.
"Zagotovo pa je ta nemška pobuda dobra pot k temu, da so zadeve cenejše, interoperabilne in da jih je lažje vzdrževati," je povedal.
Da Slovenija razmišlja o nakupu sistemov, ki so namenjeni zračni obrambi malo večjega prostora ali kritične infrastrukture, je sicer v sredo na seji parlamentarnega odbora za obrambo povedal tudi državni sekretar na ministrstvu Damir Črnčec.
Berlin in Ljubljana obenem sodelujeta tudi pri pomoči Ukrajini v njenem boju proti ruski agresiji. Premier Robert Golob in kancler Olaf Scholz sta se tako sredi septembra dogovorila o izmenjavi vojaških vozil.
Slovenija naj bi tako še do konca meseca Ukrajini dostavila 28 tankov tipa M55S, je danes povedal Šarec. V zameno bo prejela 40 nemških transportnih vozil.
Dvig sredstev za obrambo
Obrambni ministri Nata so danes na zasedanju v Bruslju govorili tudi o izpolnjevanju Natovih zavez, da bodo članice do leta 2024 za obrambo namenile dva odstotka bruto domačega proizvoda in od tega 20 odstotkov za investicije.
Slovenija je pri obeh ciljih še vedno pri repu 30 držav zavezništva. Predlog proračuna za leto 2024, ki ga trenutno obravnavajo odbori DZ, predvideva 1,44 odstotka BDP.
"Slovenija je glede na te številke še daleč od dveh odstotkov, vendar pa je za nas bistveno, da se obrambni izdatki povečujejo," je povedal minister za obrambo. Po njegovem mnenju bo ključno, za kaj porabiti denar.
Tako bo ministrstvo do konca leta posodobilo strateške dokumente, v katerih bodo opredeljeni načrti za nakupe. Premier Robert Golob je namreč na vrhu Nata v Madridu junija napovedal, da bo Slovenija načrti izpolnjevanja Natovih ciljev pripravila v pol leta.
