Vladna odločitev ni dobra. Pri tem sploh ne gre za vprašanje, ali so omenjena vozila najustreznejša, saj bosta glede tega tako vlada kot opozicija prikazovali zadevo s svojega zornega kota. Prvi bodo dokazovali, da bi to bil nakup najdražjih vozil, drugi pa, da so ta vozila tudi najsodobnejša in nudijo slovenskim vojakom najboljšo zaščito. Gre predvsem za vprašanje, na katerega v Sloveniji očitno še vedno nismo odgovorili: kaj sploh želimo s Slovensko vojsko.
Strategija razvoja in opremljanja oboroženih sil namreč ne more biti predmet odločanja vsakokratne vlade, saj gre za dolgotrajne procese, glede katerih bi morali v državi doseči konsenz med vsemi političnimi akterji. Kot pove že ime, gre za Slovensko vojsko, ki kot taka ne more biti ne Golobova ali Janševa, niti Šarčeva ali Toninova. Odločitev torej kaže, da v državi ne premoremo dolgoročnega strateškega razmisleka o smeri razvoja oboroženih sil, s čimer se kaže tudi odnos do lastne države. Slovenska vojska, ki se je leta soočala z očitki o neustrezni opremljenosti in pripravljenosti, je zdaj pred tem, da bo vnovič izvisela zaradi vprašanja političnega prestiža.
Revizija nakupa oklepnikov naj bi preverjala smotrnost omenjenega posla, pri čemer tega ni mogla niti dokazati niti ovreči. Po drugi strani je zdaj na mizi vprašanje smotrnosti vladne odločitve, ki ga bo opozicija brez dvoma izpostavljala do konca mandata. Pri tem se je v najbolj neugodno pozicijo postavil Marjan Šarec, ki je moral za položaj obrambnega ministra žrtvovati lastno stranko, zdaj pa je zaradi omenjenega posla prvi na udaru. Šarec je v nezavidljivem položaju tudi znotraj resorja, za katerega je odgovoren. Sam bi si moral namreč prizadevati za čim več sredstev za obrambo in za čim bolj sodobno vojaško opremo. Kako bo lahko z avtoriteto še naprej vodil ministrstvo, zadolženo za vojsko, katere vodstvo je jasno povedalo, kakšna oprema bi bila najboljša za njihov dolgoročni razvoj. K nastanku te zmede je seveda prispeval tudi prejšnji obrambni minister Matej Tonin, ki je pogodbo podpisal, potem ko so se volivci že odločili za spremembo oblasti.
Tovrstni nakupi se vedno povezujejo tudi z zunanjepolitičnimi usmeritvami države, kar ima temelje tudi ali predvsem v njihovi ogromni vrednosti in številnimi spremljevalnimi posli med državami, ki sodelujejo pri teh poslih. Tudi s tega vidika je nerazumljiva poteza strank, ki so prejšnji vladi vedno očitale približevanje domnevno nedemokratični višegrajski skupini. V tej luči so obravnavali tudi vsak večji posel gospodarskih družb iz teh držav v Sloveniji. Zdaj pa so se sami odpovedali velikemu sodelovanju z jedrnima državama EU Nemčijo in Nizozemsko ter iščejo alternativo na Poljskem.
Slovenska družba tako v zaostrenih geopolitičnih razmerah in pred eno najbolj nepredvidljivih zim ostaja razdvojena kot vedno. Pri tem ne more biti dobra popotnica, da je po stotih dnevih Golobove vlade ta po koalicijskem vrhu odstop od nakupa oklepnikov, ki bo državo stal 70 milijonov evrov, izpostavila kot enega ključnih dosežkov.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
