Po več letih političnih in strokovnih razprav o nujnosti sprememb zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, ki je podlaga za delovanje Komisije za preprečevanje korupcije (KPK), so poslanci z večino včeraj sprejeli novelo tega zakona. Podprlo jo je 78 poslancev, proti so bili poslanci SNS.
Robert Šumi: "Podporo poslancev razumemo kot potrditev, da je komisija v naši družbi potrebna"
Ključna sprememba zakona je, da krepi preventivno in nadzorno vlogo KPK ter jasno razmejuje pristojnosti za pregon kaznivih dejanj korupcije med KPK na eni strani ter policijo in tožilstvom na drugi, je pojasnila pravosodna ministrica Lilijana Kozlovič. Novela tako bolj natančno določa, da KPK izreka načelna mnenja in ugotovitve o konkretnem primeru, sume kaznivih dejanj pa naznanja pristojnim organom. "Ravno nejasnosti pri tem so v preteklosti povzročale veliko težav pri izvajanju zakona in tudi razumevanju vloge komisije," je dejala ministrica.
Novela ureja pravno podlago za delovanje aplikacije Erar, jasneje ureja postopek in vlogo udeležencev pred komisijo ter razširja nadzor nad premoženjskim stanjem na način, da so za poročanje o svojem premoženjskem stanju zavezani tudi nadzorniki družb v državni lasti. "Predlagane rešitve so po naši oceni takšne, da KPK dajejo ustrezna orodja za učinkovito delo," ocenjuje ministrica. Tudi po mnenju večine poslancev novela ureja ključne pomanjkljivosti pri delovanju KPK. Kritični do predloga so bili sicer v Levici, češ da so že v prejšnjem mandatu imeli na predlog kar nekaj pripomb, a so ga v prvi obravnavi podprli v prepričanju, da bo vlada v drugem in tretjem branju odpravila pomisleke. "Dve leti in pol pozneje z razočaranjem ugotavljamo, da je pred nami skoraj identičen predlog," je dejal poslanec Levice Miha Kordiš. A so na glasovanju v Levici novelo vseeno podprli.
TI Slovenia: le prvi korak
"Po več letih razprav, usklajevanj in postopkov je krovni zakon na področju preprečevanja korupcije končno doživel prenovo v nekaterih ključnih točkah. Pričakujemo, da bo to prvi korak pri celoviti prenovi protikorupcijskega okvirja v Sloveniji," so v sporočilu za javnost zapisali v Transparency International (TI) Slovenia. Ob tem opozarjajo, da so poslanci v izbirno komisijo za senat KPK zopet uvrstili predstavnika državnega zbora in s tem povečali možnost političnega vpliva na imenovanje senata KPK, ki so ji odvzeli možnost obravnave suma korupcije v tem primeru. Poslanci so prav tako z dopolnili brez ustrezne utemeljitve povišali prag za sprejem (s 75 evrov na 100) in prijavo (s 25 evrov na 50) prejetih daril. To bo po mnenju TI Slovenia še dodatno omejilo dostop javnosti do podatkov o prejetih darilih funkcionarjev, saj darila v vrednosti 25-50 evrov predstavljajo 35-odstotni delež vseh poročanih daril v javni evidenci, so navedli v TI Slovenia.
Zmago Jelinčič (SNS) je prepričan, da je zakon izrazito slab, predvsem pa da ne omogoča sodnega varstva tistim, ki "jih bo KPK dobila v kremplje". Med drugim ga moti določba, da KPK po pravnomočnosti odločbe o prekršku podatke o kršitelju objavi na spletni strani. "Gre za pripravo politične inkvizicije in v SNS smo proti temu," je dejal.
Predsednik Komisije za preprečevanje korupcije dr. Robert Šumi sprejem novele zakona za Večer komentira: "Veseli nas, da so poslanci z veliko večino potrdili spremembe zakona, kar razumemo kot potrditev, da je komisija v naši družbi potrebna, in spodbudo nadaljnjemu delu komisije v smeri krepitve integritete in preprečevanja korupcije. Novelo komisija podpira, saj odpravlja nekatere v preteklem desetletju zaznane pomanjkljivosti veljavnega Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije. Komisija bo intenzivno pristopila k uresničevanju vseh dodatnih nalog, ki ji jih nalaga nov zakon, hkrati pa nadaljevala v viziji začrtano delo in si za dodatno urejanje področij prizadevala z ureditvijo v internem poslovniku, kot smo to počeli do sedaj. Pričakujemo, da bodo v skladu z dodatnimi pristojnostmi, ki jih komisiji podeljuje novela, v državnem proračunu zagotovljena tudi sredstva - tako za dodatne zaposlitve in posodobitve informacijske infrastrukture kot tudi za financiranje projektov neprofitnih organizacij zasebnega sektorja."
