Politična kadrovanja v svete zavodov, katerih ustanoviteljica je država, običajno porajajo vprašanja o kompetencah članov, če so hkrati člani več svetov ali delujejo na več področjih, pa vsaj še vprašanja njihove časovne razpoložljivosti in zmogljivosti. Eno od zadnjih imenovanj, s katerimi je vlada še dodatno učvrstila in zagotovila večino za direktorja Splošne bolnišnice Slovenj Gradec Janeza Lavreta, je bilo imenovanje dr. Štefana Šumaha v svet bolnišnice slab teden pred odločanjem o imenovanju direktorja. To imenovanje je zanimivo tudi v pogledu Šumahovega delovanja v več nadzornih organih hkrati - ker je svet bolnišnice že četrti svet, v katerega je bil imenovan sicer od oktobra lani v Generalnem sekretariatu vlade zaposleni sekretar - se pri takih primerih poraja tudi vprašanje nizanja in možnosti opravljanja vseh vlog hkrati. Šumah je namreč tudi član nadzornega sveta Darsa, Javnega komunalnega podjetja Ravne, pa tudi predsednik sveta javnega zavoda ravenske občine ZKŠTM Ravne - Zavoda za kulturo, šport, turizem in mladinske dejavnosti. V ravenskem občinskem svetu je svetnik stranke SDS. Obe funkciji v nadzornih svetih sta v skladu z zakonodajo prijavljeni tudi KPK.
Na istem polju omejitev, v kombinacijah pa ne
Prepovedi iz zakona o gospodarskih družbah, ki velja za nadzorne svete, ni mogoče širiti na druge organe
Kot na razlaga prof. dr. Rajko Pirnat, zakon ne prepoveduje, da bi ista oseba bila član dveh ali treh nadzornih svetov gospodarskih družb in več svetov zavodov. "Omejitev članstva v organih upravljanja mora biti določena z zakonom. V pravnih osebah javnega prava taka omejitev pomeni poseg v ustavno pravico sodelovanja pri upravljanju javnih zadev iz 44. člena ustave, kar zadeva pravne osebe zasebnega prava, pa pomeni to poseg v splošno svobodo ravnanja, ki po stališču ustavnega sodišča izhaja iz 35. člena ustave, ki zagotavlja človekove osebnostne pravice. To tudi pomeni, da prepovedi iz zakona o gospodarskih družbah, ki velja za nadzorne svete gospodarskih družb, ni mogoče širiti na druge organe in druge pravne osebe. Seveda to ne vpliva na druge prepovedi, kot je prepoved za poklicne funkcionarje iz zakona o integriteti in preprečevanju korupcije", še pojasnjuje Pirnat. Da zakon o zavodih tega ne ureja, dopolnjujejo tudi na ministrstvu za javno upravo, področni zakoni ali ustanovitveni in drugi akti javnih zavodov pa so v pristojnosti posameznih ministrstev.
Koliko znašajo sejnine
V primerjavi z Darsom so delovanja Štefana Šumaha v drugih organih finančno bistveno manj nagrajevana. Za primerjavo, sejnina članov v svetu slovenjgraške bolnišnice znaša 67,50 evra bruto (in potni stroški, kadar so potrebni). V letu 2019 je recimo svet imel osem rednih sej in pet korespondenčnih, v letu 2020 pa pet rednih sej, pet korespondenčnih in dve izredni. V nadzornem svetu JKP - Komunale Ravne sejnina znaša 75 evrov bruto na člana, medtem ko člani sveta zavoda ZKŠTM sejnine ne prejemajo.
Kaj določa protikorupcijska zakonodaja
Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije ne določa omejitev glede števila upravljavskih oziroma nadzorstvenih funkcij, ki jih posameznik lahko opravlja hkrati, določa pa omejitve glede opravljanja članstva in dejavnosti za funkcionarje. Opredeljuje namreč, da "poklicni funkcionar ne sme biti član oziroma opravljati dejavnosti upravljanja, nadzora ali zastopanja v gospodarskih družbah, gospodarskih interesnih združenjih, zadrugah, javnih zavodih, javnih skladih, javnih agencijah in drugih osebah javnega ali zasebnega prava, razen v društvih, ustanovah in političnih strankah". Za nepoklicnega funkcionarja pa določa, da "ne sme biti član oziroma opravljati dejavnosti upravljanja, nadzora ali zastopanja v osebi javnega ali zasebnega prava iz prejšnjega odstavka, če po svoji funkciji opravlja neposredni nadzor nad njihovim delom". Te omejitve veljajo samo za funkcionarje, ki so opredeljeni, recimo poslance državnega zbora, člane državnega sveta, sodnike, tožilce ...