Urška Mlinarič
"Rudolfovo, Janezovo. Janezovo, Rudolfovo", "Upravni odbor ARRS, kje si?", "Znanost se ne rojeva čez noč". To je bilo le nekaj sloganov na transparentih, ki jih je nosilo nekaj sto asistentov, profesorjev, raziskovalcev na današnjem Shodu za znanost na Kongresnem trgu, pred sedežem Univerze v Ljubljani. Neposredni povod za protest je bila ustanovitev novomeškega Javnega raziskovalnega zavoda Rudolfovo, katerega eden od pobudnikov je dr. Borut Rončević, ki velja za človeka blizu vladajoči SDS. Ki ga je vlada tudi imenovala za vršilca dolžnosti direktorja Rudolfovega, kateremu je vlada za prvi dve leti delovanja dodelila skupno 5,2 milijona evrov. In pa poskus preoblikovanja zasebne novomeške Fakultete za industrijski inženiring v javno fakulteto, kar bi odprlo pot Rončevićem načrtom za ustanovitev javne Univerze v Novem mestu. A so sprejetje omenjenega odloka začasno preprečili v Levici, kjer so s podporo drugi strank KUL-a vložili pobudo za posvetovalni referendum o omenjenem odloku.
Devet ključnih zahtev
"Ne nasprotujemo regionalizaciji, ustanavljanju inštitutov po celotni državi. A v primeru novega raziskovalnega zavoda ne vemo, ali ta sploh izpolnjuje zakonske pogoje in kriterije, ki jih moramo izpolnjevati že obstoječi inštituti. Menimo, da je bil novi inštitut ustanovljen kot posledica zgolj politične odločitve, brez ustrezne široke strokovne presoje," je v imenu organizacijskega odbora povedala dr. Marina Lukšič Hacin. In vršilca dolžnosti direktorja Javne agencije za raziskovalno dejavnost (ARRS) Mitjo Lainščaka pozvala, naj ne podpiše pogodbe o stabilnem financiranju Rudolfovega. Člane upravnega odbora ARRS pa, tako kot Visokošolski sindikat Slovenije (VSS), naj nadzira porabi denarja za znanost in ustavi nezakonito deljenje sredstev v ta namen.
Brutalna blokada ali zniževanje socialnih pravic
Poslanci Levice so ob podpori drugih strank KUL-a vložili tudi pobudo za posvetovalni referendum o novelah zakonov o socialnovarstvenih prejemkih ter o starševskemu varstvu in družinskih prejemkih, zaradi česar parlament danes o njihovem sprejetju ni glasoval. V Levici so prepričani, da predloga znižujeta socialne pravice družinam in mladostnikom z manj priložnostmi. Nasprotno pa je Jožef Horvat (NSi), prvopodpisani pod predloga, referendumsko pobudo označil za "brutalno blokado in hud napad na očete, ki bi bili po predlogu novele zakona upravičeni do več dni očetovskega dopusta". Prav tako je to, tako Horvat, hud napad na starše, ki si želijo lažjega usklajevanja poklicnega in družinskega življenja, napad na starše otrok s posebnimi potrebami, ki veliko časa preživijo v domači oskrbi, in napad na osebe s hudimi socialnimi stiskami. Tudi minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janez Cigler Kralj (NSi) je ob robu obiska Univerzitetnega kliničnega centra Maribor ocenil, da stranke KUL s takšnimi potezami "nadaljujejo svojo pot razdiralništva in rušenja konstruktivnih rešitev". Referendumska pobuda NSi ne bo ustavila. Horvat je napovedal, da bodo storili vse, da bo parlament predloga novel zakonov sprejel še v tem sklicu. Od vložitve pobude za referendum do dneva odločanja o predlogu za razpis referenduma mora sicer preteči 30 dni, kar bi pomenilo, da bi poslanci o tem odločali po parlamentarnih volitvah.
Ob tem so predstavniki Rektorske konference, Koordinacije samostojnih raziskovalnih inštitutov (KOsRIS) in organizatorji Shoda za znanost izpostavili še devet ključnih zahtev, ki naj bi preprečile degradacijo slovenske znanosti, in sicer upoštevanje in avtonomijo znanosti ob neodvisnem vodstvu ARRS, transparenta delitev sredstev za znanost in raziskave, transparentno in preverljivo ocenjevanje projektov in raziskovalcev, odpravo plačnih nesorazmerij in zagotovitev ustreznih plač, uravnotežen in strokoven razvoj znanosti, takojšnja priprava izračunov financiranja raziskovalnih zavodov, objava razpisa za raziskovalne projekte in programe najkasneje do leta 2023, za ustanovitev samostojnega ministrstva za visoko šolstvo, znanosti in tehnologijo. In zadnje in ne najmanj pomembno, zavzeli so se za kulturo dialoga.
Zaskrbljeni tudi v Rektorski konferenci
Tudi v Rektorski konferenci, kjer so izjemno zaskrbljeni zaradi aktualnega ustanavljanja novih raziskovalnih inštitutov in regionalnih javnih fakultet oziroma univerz brez ustreznih analiz, brez posvetovanj ter v nasprotju s sprejetimi in strateškimi dokumenti, ne nasprotujejo regionalizaciji, je povedal rektor Univerze v Ljubljani dr. Gregor Majdič. "Prav nasprotno. Strinjamo se, da je potreben enakomeren razvoj vseh regij v državi, k zmanjševanju razlik med regijami moramo prispevati vsi. Sprašujemo pa se, ali je način, ki ga je v zadnjih tednih in dnevih pokazala vlada, res tisto, kar bo spodbudilo nadaljnji razvoj države, in ali bo drobljenje že tako majhnih sredstev za znanost in visoko šolstvo pripeljalo Slovenijo med najbolj razvite države," je dejal.
Medtem ko je predsednik KOsRIS dr. Gregor Anderluh pristojne na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport pozval, naj zagotovi sedanjim inštitutom in raziskovalcem primerne pogoje za delo, ki da so predpogoj odličnosti. Kajti, kot je dejal rektor Univerze v Novi Gorici dr. Boštjan Golob, rektorje skrbi implementacija zakona o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti. Ob sprejetju zakona so namreč verjeli, da bodo predvidena sredstva namenjena smiselnemu, enakomernemu in delno tudi regionalno usmerjenemu razvoju raziskovalne dejavnosti ter da bodo uporabljena transparentno, na podlagi ocen evropsko primerljive kakovosti. "Danes, skoraj štiri mesece po sprejetju zakona, znanstveniki in znanstvenice še vedno ne vemo, kakšna sredstva bodo institucije prejele iz naslova stabilnega financiranja. In to je resna skrb," je poudaril.
Še en inštitut, tokrat v Pomurju
V kratkem naj bi vlada odločala o ustanovitvi še enega javnega zavoda. Po naših neuradnih, a zanesljivih informacijah na ministrstvu za izobraževanje pripravljajo predlog za ustanovitev Znanstvenega, zdravstvenega in inovacijskega središča Pomurje, ki naj bi imel sedež v Rakičanu. Da vidi potencial za inštitut v Prekmurju, je državni sekretar za visoko šolstvo, Sobočan Mitja Slavinec, katerega Pomursko akademsko znanstvena unija (PAZU) so poslanci z obeh političnih opcij pred kratkim priključili na državne jasli, v svojih medijskih nastopih izpostavil že večkrat. Na izrecno vprašanje Večera, na katerem področju, smo z ministrstva za izobraževanje prejeli odgovor, da na področju medicine. Slavinec pa je tudi v torkovem nastopu v oddaji Faktor na TV3 ponovil, da vidi v Prekmurju potencial za raziskovanje na področju kmetijstva in medicine. Pri tem je dopustil možnost, da bi to bile dislocirane enote že obstoječih inštitutov. Ni odveč omeniti, da z Murske Sobote prihaja tudi kardiolog Mitja Lainščak, ki je bil prav s pomočjo Slavinca - oba sta člana PAZU - imenovan za vršilca dolžnosti Javne agencije za raziskovalno dejavnost.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
