Le še slabi trije tedni nas delijo od vstopa v leto 2021, ko bi zaradi uveljavitve nove formule izračuna več kot 40.000 delavcev moralo dobiti višje minimalne plače, pa še sedaj ni jasno, ali se bo to zgodilo, in če, na kakšen način in kdaj sploh. V gospodarstvu z argumentom, da bi ob posledicah epidemije dvig minimalne plače podjetjem povzročil dodatne težave in tudi odpuščanja delavcev, vladi predlagajo zamrznitev dviga minimalne plače vse do leta 2022. Na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo pod vodstvom ministra Zdravka Počivalška, ki se je tudi sestal s predstavniki gospodarstva, zato v PKP 7 predlagajo dve rešitvi: zamrznitev plače ali kompromisno rešitev; minimalna plača naj bo zamrznjena prve tri mesece prihodnjega leta, razliko, ki jo predstavlja dvig, približno 36 evrov neto mesečno na delavca, bi naslednjega pol leta delodajalcem pokrila država, s septembrom pa bi strošek prešel na delodajalce. Odgovor sindikatov, tako največje zveze, Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Lidije Jerkič, Konfederacije sindikatov Pergam Jakoba Počivavška kot tudi Konfederacije sindikatov javnega sektorja pod vodstvom Branimirja Štruklja, je odločen: "Delavci morajo dobiti višjo minimalno plačo, v nasprotnem primeru bo generalna stavka!" Ob tem tudi dajo jasno vedeti, da jih do te odločitve ni pripeljal le poskus zamrznitve minimalne plače, temveč splošno nezadovoljstvo z vladnim odnosom do njih kot enega od socialnih partnerjev. Kakšen bo epilog zgodbe, bo mogoče kaj bolj jasno po jutrišnji seji Ekonomsko-socialnega sveta (ESS), ko je na dnevnem redu tudi minimalna plača, ne pa PKP 7.
Pogovor še ni dogovor
Po minulih trditvah predstavnikov Počivalškovega ministrstva naj bi bila zamrznitev del tega protikriznega paketa, medtem ko je državna sekretarka na ministrstvu za delo Mateja Ribič še v ponedeljek zatrjevala, da predlog zakona medresorsko še ni usklajen. Odgovora vlade, ali bo minimalna plača del PKP 7, včeraj nismo dobili.
Jerkičeva pred sejo ESS pravi: "Pogovarjamo se seveda lahko, vprašanje pa je, ali se ob takem pristopu lahko tudi dogovorimo." Ob tem opozarja na nesprejemljivo prakso, ko se ministrstvo o možnih rešitvah dogovarja z predstavniki delodajalcev, sindikati pa izvejo iz medijev, kakšne naj bi bile predlagane rešitve tako glede PKP 7 kot minimalne plače. "Čas za dogovarjanje je bil od marca, ko se je začela epidemija, in če bi resnično želeli dogovor, bi nas k dialogu že povabili. Zdaj očitno upajo, da bomo popustili," pravi Jerkičeva, ki ne verjame trditvam delodajalcev, da bodo zaradi dviga minimalne plače propadala podjetja. "Podjetja v panogah, ki so zaprte, bodo gotovo imela težave, a tam, kjer zaradi zaprtja nimajo niti za minimalne plače, jim tudi zamrznitev ne bo pomagala. Tam, kjer so delali, pa dvig minimalne plače prav tako ne bo imel vpliva." Ob tem doda, da nobeno ministrstvo še ni pripravilo analize, koliko delavcev bi res izgubilo delo zaradi dviga plače.
Z ministrstva za delo pozivajo k socialnemu dialogu in iskanju rešitev v dobro vseh
GZS: Verižna reakcija dviga
Potem ko je prvi val epidemije odnesel 11.000 delovnih mest, jih je v drugem valu ogroženih še 5000. "Dvig minimalne plače bi to številko utegnil še povečati", kar bo imelo učinek tudi v letu 2022. "Nastalo bo manj delovnih mest ob okrevanju gospodarstva, kot bi sicer, če se minimalna plača ne bi povečala," sporočajo iz Gospodarske zbornice Slovenije (GZS), kjer v prid zamrznitvi pravijo le, da bi dvig minimalne plače pomenil tudi nujen dvig drugih plač, sicer bi nastala uravnilovka. To pa bi negativno vplivalo na motivacijo zaposlenih in s tem produktivnost.
Z ministrstva za delo zato pozivajo k socialnemu dialogu in iskanju rešitev v dobro vseh, medtem ko so na ministrstvu za gospodarski razvoj zapisali, da je odlog uveljavitve zakona o minimalni plači potreben. Tako Jerkičeva kot Štrukelj ne nasprotujeta temu, da bi vlada delodajalcem pokrila razliko dviga - na ministrstvu za delo so izračunali, da bi delodajalec za delavca na minimalcu moral odšteti 94,99 evra bruto več kot v tem letu -, a delavec ne sme biti prikrajšan za dvig. "Zavzeli se bomo za vse z najnižjimi prihodki," odgovarja Štrukelj in tako kot Počivavšek opozarja, da je socialni dialog mrtev, saj je koalicija v PKP 5 sicer dogovorjene rešitve kasneje izbrisala, s predlogom PKP 6 jih je zgolj seznanila, medtem ko PKP 7 sploh niso dobili v pregled. "Takšno ravnanje kaže, da se je vlada zavestno odrekla socialnemu dialogu," zaključuje Štrukelj.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
