V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) so na novinarski konferenci ta teden izpostavili dva dosežka svojega delovanja. Januarja bo v veljavo stopil prenovljeni pravilnik o zagotavljanju varnosti in zdravja pri ročnem premeščanju bremen, predvidoma februarja pa še pravilnik o poklicnih boleznih, za kakršnega so se v ZSSS zavzemali 30 let.
Izvršna sekretarka zveze Lučka Böhm je ta teden spomnila, da je zveza junija v sodelovanju s svojim Sindikatom delavcev trgovine Slovenije lani začela kampanjo Tvoj sindikat zahteva omejitev ročnega premeščanja bremen. Cilj je bil posodobitev zastarelega pravilnika o zagotavljanju varnosti in zdravja pri ročnem premeščanju bremen iz leta 2005. V tej luči so na ministrstvo za delo naslovili pobudo za njegovo prenovo.
Vračevanje na račun zdravja
Ob zagonu kampanje so zapisali, da "ročno premeščanje prevelikih bremen povzroča mišično-kostna obolenja, zaradi katerih je preveč bolniške odsotnosti z dela in delovne invalidnosti". "Pozivi Inšpektoratu RS za delo za omejitev mase bremen ostajajo brez učinka, ker inšpektorji nimajo pravne podlage za ukrepanje," so poudarili.
Kot je v četrtek pojasnila sindikalistka, je takšnega premeščanja posebej veliko v dejavnosti trgovine, "kjer morajo delavci na marsikaterem delovnem mestu dnevno ročno premeščati uničujoče mase bremen". Po podatkih ZSSS se denimo dnevno v trgovini proda od 3500 do 4500 kilogram sadja in zelenjave, pri čemer vreča krompirja tehta 15 kilogramov, karton banan pa 19 kilogramov. To maso morajo ročno premestiti štirje zaposleni; dva moška in dve ženski, in sicer dva- do trikrat. Tedensko torej ročno premestijo skupaj 41.000 kilogramov ali 10.000 kilogramov na zaposlenega.
Ob tem se je Böhm obregnila ob delodajalce, ki da "varčujejo na račun zdravja delavcev" in "bistveno manj kot delodajalci v preostali Evropi investirajo v pripomočke za ročno premeščanje bremen".
Novi pravilnik prinaša omejitve, ki jih bodo morali delodajalci upoštevati, z njim pa se raven zaščite slovenskih delavcev pred mišično-kostnimi obolenji izenačuje z ravnijo, kakršno na tem področju uživajo delavci drugod po Evropi, je pojasnila Böhm.
Drugi, še pomembnejši dosežek zveze, pa je po njenih besedah predlog novega pravilnika o poklicnih boleznih, ki je bil v petek objavljen na spletni strani E-demokracija.
Slovenija je kršila ratificairano konvencijo
V tej luči je povzela, da je ZSSS 30 let pozivala ministre za delo in zdravje k pripravi ustreznega pravilnika, a brez rezultatov. Novembra lani je zato predsedstvo zveze Mednarodno organizacijo dela (ILO) obvestilo, da je Slovenija kršiteljica ratificirane konvencije, ki jo zavezuje k pripravi pravilnika, v katerem je med drugim določen postopek ugotavljanja poklicnih bolezni.
ILO je marca letos ugotovil, da je prijava utemeljena in je sprožil postopek ugotavljanja kršitve. Vlada je nato zaprosila za postopek spravljanja na nacionalni ravni, ILO pa je rok za to določil 4. januar. Stekla so pogajanja ZSSS z ministrstvoma za delo in zdravje, predlagani pravilnik o poklicnih boleznih pa gre danes v javno obravnavo in bo verjetno v uporabi od 1. februarja 2023, je dogajanje popisala Böhm.
"In potem lahko poklicno oboleli slovenski delavci končno začnejo uveljavljati svoje pravice na podlagi invalidskega in zdravstvena zavarovanja za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni. Do zdaj jim je bilo to onemogočeno. Po naši oceni je predlog pravilnika dober in bo lahko funkcioniral, za razliko od nekaterih poskusov iz preteklosti, ko smo imeli neke pravilnike, ki pa v praksi niso nikoli funkcionirali," je sklenila Böhm.
