V zahvalo za izjemen doprinos pri ohranjanju kulturne dediščine in promociji kraja so ga predstavniki občine letos tudi imenovali za častnega občana. "Na začetku leta so me pristojni o tem obvestili. Seveda me je odločitev o imenovanju presenetila in spraševati sem se začel, s čim sem si priznanje zaslužil in ali sem, glede na to, da že več kot štirideset let ne živim v Lovrencu, sploh upravičen do naziva. Kasneje so mi pojasnili, da kraj bivanja ni ovira, in sedaj, pol leta kasneje, sprejemam imenovanje z vsem ponosom in hvaležnostjo," je povedal o imenovanju. In ob tej priložnosti je pred dvema tednoma izšla še najnovejša Verovnikova publikacija, Lovrenški pomniki, kjer so zbrani zapisi polpretekle lovrenške družbene zgodovine, ki jih nadgradijo in dopolnijo avtorjeve stare razglednice in fotografije.
Soustanovil Center za zdravljenje Fabryjeve bolezni
Franc Verovnik je bil leta 1947 rojen v Lovrencu na Pohorju. Po maturi na današnji II. gimnaziji v Mariboru se je vpisal na ljubljansko medicinsko fakulteto in leta 1972 diplomiral. Še med študijem sta s soprogo Antonijo dobila sina, kasneje še hčerko. Ker je Antonija, po domače Tončka, kot profesorica filozofije in sociologije dobila redno zaposlitev na ravenski gimnaziji, so se preselili na Koroško, kjer pod Uršljo goro zakonca živita še danes. Vse delovno obdobje je Franc Verovnik preživel v slovenjgraški bolnišnici kot specialist internist kardiolog. "Vesel sem, da mi je vseskozi uspelo vzdrževati pristne stike s sorodniki in znanci v rojstnem kraju, pa tudi pri svojem poklicnem delu kardiologa sem se pogosto srečeval z rojaki in zmeraj sem se jih razveselil," pove in še doda, da se je med rednim delom posvečal tudi raziskovalnemu delu, bil je eden od soustanoviteljev edinega slovenskega Center za zdravljenje bolnikov s Fabryjevo boleznijo in objavil številne strokovne članke v slovenskih in tujih medicinskih publikacijah. Leta 1995 je na medicinski fakulteti v Zagrebu zaključil magistrski študij, štiri leta kasneje je prejel naziv primarij.
Ob zdravniški službi in vseh udejstvovanjih v Slovenskem zdravniškem društvu, Združenju kardiologov in Združenju internistov, kjer je zasedal tudi pomembne in odgovorne funkcije, je zmeraj našel čas zase in družino, s katero so prepotovali velik del sveta. Četudi ima nepozabne spomine na gorstva v Afriki, Aziji in Južni Ameriki, ostaja zvest domači Uršlji in Pohorju, kamor se zadnja leta povzpne z vnuki. In četudi ga je življenjska pot v petinsedemdesetih letih pogosto zanesla v svet, navezanost na rojstni kraj ostaja in ga je spremljala povsod. "Je že tako, da s seboj nosimo ostaline mladostnih doživetij, ki so nas zaznamovale na začetku življenja," doda.
Z odhodom v pokoj je poslanstvo zdravnika po 36 letih zamenjal za ljubiteljsko raziskovanje njemu dragih vsebin širše družbene polpretekle zgodovine, ki po obsegu in nivoju strokovnosti dosegajo več kot ljubiteljsko raven. Nekaj časa se je posvečal proučevanju lokalne medicine, predvsem življenju in nadpovprečnim strokovnim prispevkom posameznih zdravnikov v slovenjgraški bolnišnici, o kateri je bil ob njeni 120-letnici izdan zbornik, ki ga je uredil Verovnik. Pritegnila so ga tudi življenja in usode manj znanih, a zanimivih posameznikov iz koroških krajev (Matka Krevha, Janka Gačnika, Avgusta Kuharja). Svoja raziskovanja je zapisal v številne članke in monografije. Za svoj prispevek v mozaik družbene zgodovine Koroške je pred osmimi leti prejel tudi veliko Prežihovo plaketo Občine Ravne na Koroškem.
Načrtno zbira stare razglednice domačih krajev, slovenski denar in znamke, ima obsežno zbirko prvih natisov knjig različnih slovenskih avtorjev, vse slovenske prevode del Alme M. Karlin, večino knjig Borisa Pahorja in med vsemi drugimi še številne izdaje Malega princa v jezikih držav po svetu, ki jih je obiskal. Kot ljubitelj in budni opazovalec narave ter lepot gora je objavljal članke tudi v Planinskem vestniku in tudi v jubilejnih zbornikih Planinskega društva Prevalje. Ob stoletnici koče na Uršlji gori je bil gonilna sila ob nastajanju zbornika, urednik in avtor člankov v delu Naša Gora, v monografiji Uršlja gora: presežni svet pa z bralci deli osebno, intimno doživljanje gore, ki jo vsak dan uzre s svojega domačega praga.
Gonilna sila pri določenih projektih
"Na Lovrenc me poleg spominov, prijateljev in znancev veže še nekaj drugega," pove in pojasni, da ga je že od nekdaj nagovarjala zgodovina, predvsem pozabljene zanimivosti iz preteklosti domačega kraja. Vsa leta, z večjo zavzetostjo pa po upokojitvi, redno in pozorno spremlja širše, zlasti družbeno dogajanje v domačem kraju, pri katerem ne ostaja zgolj v vlogi opazovalca; aktivno namreč sodeluje ali predstavlja kar gonilno silo pri pomembnih lovrenških kulturnih projektih, zlasti na področju domoznanstva in književnosti. Že leta 2011 je sodeloval kot soavtor in urednik knjige Jakob Paulič Sadonik in njegov čas, leto kasneje je luč ugledala dragocena knjiga starih lovrenških razglednic Ujeti trenutki časa, za katero je Verovnik velikodušno prispeval številne svoje razglednice, avtorji pa so za to zbirko prejeli zlati grb Občine Lovrenc na Pohorju za ohranjanje kulturne dediščine.
Naslednjih obsežnih projektov se je Franc Verovnik lotil z ženo Tončko, upokojeno gimnazijsko profesorico filozofije in sociologije. Plod skupnega dela so tri knjige, posvečene lovrenški rojakinji dr. Antoniji Bernard, ki je kot pedagoginja, znanstvenica, prevajalka in slovensko-francoska književnica za časa življenja in delovanja prispevala pomemben delež k večji prepoznavnosti Slovenije in slovenske književnosti v Franciji. Leta 2014 je Občina Lovrenc založila njeno prvo knjigo Slovarček osirotelih besed, ki sta jo uredila Franc in Tončka Verovnik, ter dodala vsak svoj prispevek o življenju in delu avtorice. V letu 2016 sta na tisk in izdajo pripravila dvojezično zbirko pesmi (v francoščini s slovenskimi prevodi) iste avtorice z naslovom Cvetje bolečine/Fleurs de douleurs.
Bibliografija Franca Verovnika obsega skoraj 40 strokovnih člankov, prispevkov v strokovnih zbornikih ter poljudnoznanstvenih publikacijah doma in v tujini. Objavil je okoli 70 poljudnih in spletnih člankov ter bil avtor, soavtor ali urednik 20 knjižnim izdajam.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
