Tri mesece po tem, ko so sindikati zaradi vladnega nespoštovanja socialnega dialoga izstopili iz Ekonomsko-socialnega sveta (ESS), in po tem, ko so si vsi trije partnerji izmenjali nekaj pisem, so se danes srečali pri predsedniku republike Borutu Pahorju. Ta je, po tem ko je julija sprejel sindikate in opravil nekaj pogovorov, prevzel vlogo mediatorja. A tudi na tokratnem srečanju bistvenega napredka v stališčih vsakega posameznega partnerja; delodajalci, sindikati in vlada, ni bilo. Izrazili so le pripravljenost, da se vrnejo k dialogu v okviru ESS.
Bodo vsi trije partnerji podpisali dogovor o obnovitvi socialnega dialoga
Bo pa za to, kot je bilo mogoče razumeti iz izjav, treba izpolniti kar nekaj pogojev, tako na sindikalni kot vladni strani. Sindikati vztrajajo, da so se pripravljeni vrniti v ESS šele, ko se bo vlada jasno zavezala, da je pripravljena spoštovati pravila delovanja tega sveta, kar pomeni, da mora predloge zakonov v obravnavo ESS poslati, preden jih bo potrdila. Zdaj je bilo namreč ravno obratno. Zato pričakujejo, da bodo vsi trije partnerji podpisali dogovor o obnovitvi socialnega dialoga, v katerem bodo dogovorjene postopkovne in vsebinske zahteve za nadaljnje delo ESS.
Predlog dogovora, tako Lidija Jerkič, predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, bodo pripravili sindikati do konca meseca, delovna skupina, sestavljena iz članov vseh treh socialnih partnerjev, pa naj bi ga do sredine septembra pripravila za obravnavo v ESS. "Dokler ta dogovor ne bo sklenjen, se sindikati ne vračamo v ESS," je bila jasna Jerkičeva, ki je pojasnila še, da je sindikalni pogoj tudi vsakokratno sprejetje protokola o tem, do katere mere je bil predlog zakona usklajen s socialnimi partnerji. "ESS je tristranski organ, in če je nekaj usklajeno, se je s tem strinjala tudi vlada, ki kasneje ne more spreminjati ključnih rešitev brez soglasja preostalih partnerjev," je povedala sindikalistka. Ob tem sindikati pričakujejo tudi jasno stališče vlade do predlogov zakonov, ki so bili v državni zbor poslani mimo ESS. Med njimi so predlog zakona o nacionalnem demografskem skladu, davčni in delovnopravni paket in predlog zakona o zdravstvenem varstvu in zavarovanju, ki sicer še čaka na vladno obravnavo.
Za vlado ni potrebno, da je zakonodaja popolnoma usklajena
Vladni pogoji, po besedah ministra za delo Janeza Cigler Kralja, so, da obravnava zakonodaje ne bo vplivala na časovnico njenega sprejemanja. Od socialnih partnerjev bodo zahtevali tudi zavezo, da ni potrebno, da je vsaka zakonodaja popolnoma usklajena. Obenem je tudi nujno zavedanje, da vlada nosi odgovornost odločanja in sprejemanja zakonov v skladu s svojim planom in glede na razmere.
Kdaj bodo socialni partnerji ponovno sedli k dialogu v okviru ESS, torej ostaja neznanka. Predsedujoči ESS in izvršni direktor Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Mitja Gorenšček si je želel, da bi redne aktivnosti začeli že v prvi polovici septembra, a je na sestanku ugotovil, da glede na vse pogoje to še ne bo mogoče. Je pa ob tem opozoril, da na obravnavo čaka 44 zakonskih predlogov. "V poletih mesecih smo že zamudili enajst zakonov, septembra pa bi jih lahko z odlašanjem socialnega dialoga še nadaljnjih osem. V izogib tovrstnim situacijam je nujno, da najdemo konsenz in ponovno začnemo pogajanja v ESS," je apeliral na druga dva socialna partnerja Gorenšček.
