V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) se sicer strinjajo, da zakon o dolgotrajni oskrbi potrebujemo čim prej, a to še ne pomeni, da kakršnegakoli. Predsednica ZSSS Lidija Jerkič je na današnji tiskovni konferenci opozorila, da predlog zakona, ki ga je pred dnevi dalo v javno razpravo ministrstvo za zdravje, ni usklajen s socialnimi partnerji, tako kot tudi ne s finančnim ministrstvom in znotraj koalicije. Predlog bi po njenem moral najprej obravnavati Ekonomsko-socialni svet (ESS), šele po tem bi ga lahko dali v javno razpravo. Tako pa bo ravno obratno, ESS bo predlog zakona obravnaval šele prihodnji teden.
V ZSSS bodo pozorni predvsem na pravice upravičencev. Te po njihovem morajo biti univerzalne in zagotovljene vsem prebivalcem Slovenije v obliki javnega servisa. "Gre namreč za področje, kjer je zelo velika možnost ponovne privatizacije storitev, zaslužkarstva s starejšimi in ustanavljanja privatnih zavodov z velikimi dobički," je posvarila Jerkičeva.
Sicer pa je v predlogu tudi nekaj dobrih rešitev. Denimo ta, da bi iz državnega proračuna pokrivali morebitne primanjkljaje v obveznem zavarovanju za dolgotrajno oskrbo in tako zagotavljali likvidnost temu zavarovanju. Prav tako naj bi država določenim socialno ogroženim kategorijam prebivalstva plačala prispevke. Če ljudje ne bodo dobili prostega mesta v institucijah, ki naj bi zagotavljale dolgotrajno oskrbo, bi bili v tem primeru upravičeni do denarnih prejemkov. Pozitivno ocenjujejo tudi predlagano določilo, da sme cena standardne namestitve v instituciji za dolgotrajno oskrbo znašati največ 90 odstotkov minimalne zajamčene pokojnine za 40 let pokojninske dobe. Kot tudi, da se bo v novem sistemu odprlo več deset tisoč novih delovnih mest.
Za vse enake pravice, ki jih mora zagotavljati javni servis