Skoraj polovica bi podprla obvezno cepljenje, dobra četrtina pa cepivom ne zaupa ali pa se boji stranskih učinkov

16.08.2021 04:00
Ali uradne statistike podcenjujejo delež cepljenih?
Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj

Delež ljudi, ki so se v Sloveniji že cepili proti covidu-19, glede na anketo Vox populi občutno presega uradne statistike. Ljudje, ki se (še) niso, pa so najpogosteje navajali "osebne zdravstvene razloge". Skrbi, da bi cepljenje poslabšalo obstoječe težave, so očitno dokaj pogoste, pri vprašanju obveznega cepljenja pa so prebivalci razdeljeni.

(foto:)

Skrbi so očitno zelo konkretne

Zdravstvenih stanj, ob katerih posamezno protikoronsko cepivo za bolnika resnično ni primerno, je glede na navodila NIJZ le peščica. Omejena so na preobčutljivost za sestavine cepiva oziroma resne težave po prvem odmerku. Presenetljivo visok delež ljudi, ki menijo, da je cepljenje zanje neprimerno prav zaradi osebnih zdravstvenih razlogov ali pa z njim zato odlašajo, kaže na temno liso dosedanjega spodbujanja k cepljenju. Hkrati gre za priložnost za bolj učinkovito komuniciranje zdravstva s prebivalci, saj imajo mnogi ljudje očitno zelo konkretne skrbi o vplivu cepljenja na njihove obstoječe zdravstvene težave. Spomnimo še na uspehe pri spodbujanju cepljenja v tistih zdravstvenih domovih, v katerih so zdravstveni delavci starejše paciente vabili prek telefonskih pogovorov.

Med necepljenimi je tudi 15,5 odstotka prebolevnikov, ki ugotavljajo, da še "ni čas za cepljenje". Na NIJZ dopuščajo cepljenje  prebolevnikov takoj, ko mine obdobje izolacije. Kot dodajajo, pa ga je mogoče v tem primeru varno odložiti do obdobja šestih mesecev od začetka bolezni. Neomajna "proticepilska" drža je bila med anketiranimi - vsaj ko gre za prevladujoči razlog, da se doslej niso cepili - po drugi strani redka. Anketirancev, ki nasprotujejo cepljenju proti covidu-19, je bilo za 1,7 odstotka, še malo manj pa ljudi, ki so proti cepljenju nasploh. Tudi zaupanje ali nezaupanje v ustanove, ki priporočajo cepljenje, očitno ni zelo močan dejavnik pri odločitvah o cepljenju. Sicer pa 7,7 odstotka anketiranih - kljub dolgi zgodovini cepljenja otrok proti različnim povzročiteljem okužb - trdi, da še niso bili cepljeni proti nobeni od nalezljivih bolezni.

Mladi mislijo tudi na potovanja

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Preberite celoten članek

Sklenite naročnino na Večerove digitalne pakete.
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
  • Obiščite spletno stran brez oglasov.
  • Podprite kakovostno novinarstvo.
  • Odkrivamo ozadja in razkrivamo zgodbe iz lokalnega in nacionalnega okolja.
  • Dostopajte do vseh vsebin, kjerkoli in kadarkoli.

Več vsebin iz spleta