Petra Lesjak Tušek
Ministrstvo za socialo (MDDSZ) in Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) izvajanje interventnih ukrepov skrajšanega delovnega časa in čakanja na delo ocenjujeta kot pozitivno spodbudo podjetjem, zlasti za ohranjanje delovnih mest in za ponovni zagon gospodarstva, ki je zaradi koronavirusa začasno obstalo. Skrajšani polni delovni čas je bil tudi eden izmed ukrepov, ki so jih GZS predlagali in se vseskozi zavzemali za njegovo čimprejšnjo uveljavitev, poudarjajo na GZS. Pregleda, v koliko podjetjih in v kolikšnem obsegu so se v podjetjih zanj odločili, na GZS sicer nimajo. Ob pozitivnih vidikih pa izpostavljajo tudi slabosti, ki so se pokazale v praksi. "Želimo si, da pri uvajanju novih ukrepov ne bi prihajalo do tolikšnih težav, ki so povezane z odsotnostjo sodelovanja in usklajevanja med pristojnimi organi. V obdobjih po sprejetju posameznih interventnih zakonov je bilo na voljo premalo informacij glede aplikacije določb v praksi ali pa so bile med posameznimi organi neusklajene oziroma prepozne. Določene ključne informacije ali pojasnila še vedno niso na voljo," izpostavljajo na GZS.
47
tisoč do 93 tisoč več brezposelnih bi bilo po ocenah brez ukrepov.
5250
je vlog za skrajšani delovni čas, in sicer za 29.300 zaposlenih.
57.900
vlog delodajalcev za čakanje na delo je bilo oddanih za skoraj 342.000 zaposlenih.
1000
vlog je bilo doslej za povračilo odrejene karantene za okoli 2000 zaposlenih.
Prek pet tisoč vlog za okoli 29 tisoč zaposlenih
Podatki, ki jih posreduje MDDSZ, kažejo, da je zavod za zaposlovanje (ZRSZ) do 6. julija prejel nekaj več kot 5250 vlog za skrajšani delovni čas, in sicer za 29.300 zaposlenih. Ta ukrep je ocenjen na okoli 300 milijonov evrov. Hkrati je zavod doslej prejel 57.900 vlog delodajalcev za čakanje na delo, za skoraj 342.000 zaposlenih, od tega za čakanje na delo ali odsotnost zaradi višje sile 56.900 vlog za 340.000 zaposlenih in za odrejeno karanteno nekaj več kot 1000 vlog za skoraj 2000 zaposlenih. Do 30. junija so delodajalcem za čakanje na delo izplačali 160,6 milijona evrov (za marec in april). Za zagotavljanje socialne varnosti so za delavce, ki so izgubili zaposlitev zaradi epidemije in niso izpolnjevali pogojev za pridobitev nadomestila za brezposelnost, zagotovili pomoč v obliki začasnega nadomestila (513,64 evra bruto). "Za ta namen bo v letu 2020 na voljo 4,6 milijona evrov, sofinanciranih iz Evropskega socialnega sklada. Zavod je do sedaj izdal 940 pozitivnih odločb za začasno denarno nadomestilo, izplačanih pa je bilo nekaj več kot 876 tisoč evrov," pojasnjujejo. Prepričani so, da se na MDDSZ, ki ga vodi minister Janez Cigler Kralj, odzivajo hitro in učinkovito, da sledijo potrebam in prisluhnejo predlogom.
Hitra pomoč za hiter učinek
V enem večjih sistemov, Skupini SIJ, konkretnih podatkov o čakajočih na delo oziroma števila delavcev, za katere velja skrajšani delovni čas, ne posredujejo. Pojasnjujejo le, da "so zaposleni v proizvodnji in skupnih službah, če je to potrebno, napoteni na čakanje na delo, v nekaterih družbah Skupine SIJ delamo po skrajšanem delovnem času". Kot koristne so prepoznali državne ukrepe povračil nadomestil plače delavcem na začasnem čakanju na delo in zaradi odsotnosti iz razloga višje sile ter oprostitev plačila prispevkov za te delavce, oprostitve prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, refundacije sredstev za kratkotrajne bolniške odsotnosti in subvencije za skrajšani delovni čas. Upravičencem so izplačali krizni dodatek, zaposlene pa stimulirali. Proizvodni obrati to obdobje izkoriščajo za izvedbo remontov in vzdrževalnih del, ki so bili sicer načrtovani kasneje v letu 2020, nadaljujejo pa tudi ključne razvojne aktivnosti. Člani strateškega sveta za metalurgijo, katerega članica je Skupina SIJ, so nedavno sklenili, da državi posredujejo konkretne predloge za pomoč, potrebno za nadaljnje razvojne aktivnosti in ohranitev delovnih mest. "Potrebujemo hitro pomoč, ki bo imela takojšnji učinek za nov gospodarski zagon," še poudarjajo.
Zmanjšali tveganja za odpuščanja
"Učinki ukrepov na trg dela so spodbudni, saj se rast števila brezposelnih umirja. Brez sprejetih ukrepov bi bila situacija na trgu dela gotovo slabša. Ocenjujemo, da se zaradi hitro pripravljenega ukrepa začasnega čakanja na delo covid-19 kriza ni odrazila v izrazitejšem povečanju števila brezposelnih. Pričakujemo, da bo sofinanciranje skrajšanega delovnega časa zmanjšalo tveganje, da bi se podjetja, ki se zaradi covid krize soočajo z majhnim povpraševanjem ali negativnimi šoki v produktivnosti, odločila za odpuščanje delavcev. Simulacije, ki smo jih pripravili, kažejo, da bi se brez ukrepov sofinanciranja čakanja na delo število registrirano brezposelnih v letu 2020 v povprečju povečalo za 47.000 do 93.000 oseb. Simulacije so pripravljene po treh makroekonomskih scenarijih, ki jih je za leto 2020 pripravila Banka Slovenije," še razlagajo na MDDSZ.
Predvidevajo, da bo število oddanih vlog podobno tudi v juliju. V nadaljevanju pa pričakujejo, da bo - tako kot v Avstriji - delež uporabnikov ukrepa postopoma upadal, razmere pa se lahko bistveno spremenijo oziroma obrnejo v drugo smer v primeru drugega vala in ponovne epidemije. Razmeram prilagajajo tudi programe aktivne politike zaposlovanja. V Avstriji medtem gospodarstvo po delni zaustavitvi postopoma okreva. Že v začetku julija je močno upadlo število delavcev, ki delajo skrajšani delovni čas, in sicer za okoli 350.000 na 403.000, je nedavno sporočila avstrijska ministrica za delo Christine Aschbacher. Zmanjšuje se tudi brezposelnost. V shemi skrajšanega delovnega časa, ki jo je kot pomoč podjetjem v luči epidemije zagnala avstrijska vlada, je tako še okoli 403 tisoč ljudi. To je okoli 950.000 manj kot na vrhuncu krize, je podatke povzela avstrijska tiskovna agencija APA.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
