Urška Mlinarič
V marcu je na prvi specialistični pregled nad dopustno čakalno dobo čakalo 38,3 odstotka vseh čakajočih. Koliko se je v času epidemije zaradi zaustavitve ambulantne dejavnosti omenjeni odstotke dvignil, ni znano, saj je Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) zadnje poročilo podal spomladi. Dejstvo pa je, da se je vrsta čakajočih podaljšala in da se bo ta trend nadaljeval, saj so v javnih zdravstvenih zavodih zaradi naraščanj števila okužb in posledično nujnih hospitalizacij že prisiljeni v omejevanje dejavnosti.
Vlada zato želi z nacionalnim razpisom, vrednim 42 milijonov evrov, za prihodnji dve leti v skrajševanje čakalnih vrst vključiti vse izvajalce zdravstvene dejavnosti, tudi zasebnike, kar so pred časom predlagali že v zdravniški zbornici. Uzakonitev razpisa je del petega protikoronskega interventnega zakona, o katerem bodo poslanci odločali danes, a v opoziciji svarijo, da omenjeni razpis, katerega podrobnosti bo določil minister za zdravje Tomaž Gantar - financiran bo iz državnega proračuna in treh zavarovalnic, ki nudijo dopolnilno zdravstveno zavarovanje -, pomeni pretakanje denarja v zasebne žepe in s tem začetek razkroja zdravstvenega sistema. Namesto denarja zasebnikom v LMŠ predlagajo, naj se zdravnikom omogoči, da opravijo več dela v matični ustanovi in naj se jih za to ustrezno nagradi. Zdaj se namreč dogaja, da zasebni zdravniki, ki jih je premalo, da bi bistveno prispevali k skrajševanju čakalnih vrst, sklenejo pogodbe z zdravniki, ki v popoldanskem času pridejo k njim delat iz javnih zdravstvenih zavodov.
Dodatnega kadra nimamo
Na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije(ZZZS), kjer v tokratni razpis niso vključeni, podrobnosti pa tudi niso razvidne iz predloga zakona, menijo, da čakalnih dob ni mogoče rešiti enkratno, s parcialnimi rešitvami, temveč dolgoročno in celovito, z vsakoletnimi dodatnimi finančnimi in nefinančnimi ukrepi. Po oceni ZZZS bi za odpravo nedopustno dolgih čakalnih dob potrebovali med 100 in 150 milijoni evrov, kolikor predstavlja letni proračun celjske bolnišnice, kjer je zaposlenih 360 zdravnikov. Tega kadra oziroma veliko prostega kadra, zlasti zdravnikov, ki bi lahko hitro skrajševali čakalne dobe, pa nimamo, kajti to so praviloma zdravniki, ki poleg rednega dela v javnem zdravstvu delajo tudi v zasebnih popoldanskih ambulantah.
Pravna služba svari pred nejasnostjo
V pravnem mnenju je parlamentarna zakonodajnopravna služba o načinu, kako naj bi bil predvideni razpis izpeljan, zapisala, da v "celoti pomeni odstop od veljavne sistemske ureditve". Slednje utemeljuje z veljavno ureditvijo, po kateri bi moral biti nosilec razpisa Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) in ne minister za zdravje, ki bo tudi določil storitve, za katere se bo skrajševalo čakalne vrste. Predlagane rešitve, po njihovem, ne izpolnjujejo temeljnih zahtev načela pravne države tudi zaradi nejasnosti določb. Prav tako pa iz predlaganega besedila "s tako pomanjkljivo in nejasno vsebino ni mogoče ugotoviti", ali ima pacient zdravstvene storitve iz obveznega zdravstvenega zavarovanja zagotovljene trajno in nemoteno ter ali so vsem zagotovljene pod enakimi pogoji.
Tudi na podlagi predhodnih razpisov za skrajševanje čakalnih vrst iz let 2010 in 2011 katerih nosilec je bil ZZZS in v katere so bili vključeni koncesionarji, je generalni direktor ZZZS Marjan Sušelj nedavno ugotavljal, da so koncesionarji s ponujenim programom presegli obseg programa, ki so ga izvedli z lastnim kadrom, in so zato rekrutirali zdravnike popoldance, da so poleg rednega dela v javnih zavodih delali še pri koncesionarjih.
Težje primere so pustili javnim zavodom
"Obenem pa smo od javnih zdravstvenih zavodov pogosto slišali, da so ponudniki, ki so z razpisom dobili več programa, iskali lažje, manj zahtevne paciente. Na ta račun so si v razpisu lahko privoščili tudi nižjo ceno, težje primere pa so pač pustili javnim zavodom. Te napake ne bi smeli ponoviti in zagotoviti bo treba čim bolj uravnoteženo obravnavo po izvajalcih," opozarja pisce tokratnega razpisa Sušelj, ki pravi, da je bila pred desetletjem glavni kriterij v razpisu cena storitve. Očitkov o poskusu privatizacije s tokratnim razpisom Sušelj ni želel komentirati, češ da vse skupaj diši po politični razpravi. Pravi pa, da 42 milijonov evrov v znesku 3,3 milijarde evrov, kolikor bomo letos dali za zdravstvo, ne predstavlja velikega zneska. "Bolj gre za to, da se določijo smeri, kam bi kot družba želeli priti ali kako doseči določene rezultate. Zdravstvo po moji oceni nikoli ne bo – oziroma ne bi smela biti – profitna dejavnost in zaslužek ne bi smel biti glavni motiv za to, da bi bili dobri zdravstveni delavci," je še dejal nedavno.
Državna sekretarka z ministrstva za zdravje Tina Bregant je sicer na odboru za zdravje, kjer so na predlog opozicije govorili o omenjenem razpisu, poudarila, da je ta nadgradnja dosedanjih razpisov ZZZS. In da ponujene cene storitev ne bodo smele preseči veljavnih v pogodbah z ZZZS, lahko pa bodo nižje.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
