Od tega, da so na zelenjadarje in prašičerejce pozabili, da so ukrepi nejasni in da to sproža veliko negotovosti pa da so zaveze za ekološko pridelavo preveč ambiciozne, do tega, da bi za prenosnike kmetij morali nameniti več denarja in da so vavčerji za pridobivanje znanj za kmete, ob tem, da imamo svetovalne službe, nepotrebni. To je le nekaj kritik, ki so jih kmetje in predstavniki različnih kmetijskih organizacij nizali na javni razpravi o predlogu strateškega načrta skupne kmetijske politike 2023-2027 v Pivoli.
"Dokument je predolg. Zdaj ste na primer vnesli ukrepe za podporo kravam dojiljam. Kaj boste naredili, da ta živina ne bo šla v izvoz in mi ne bomo uživali hrane iz uvoza? Kaj boste naredili za mlade prevzemnike in tiste, ki za kmetije predajajo. Nek ukrep ste si sicer zamislili, a le za čas dveh let in pol. Kaj bo pa potem?" se sprašuje direktorica mariborskega kmetijskega zavoda Irena Kropf. Veliko nejasnosti je zaznal tudi direktor ptujskega zavoda Andrej Rebernišek: "V dokumentu je premalo konkretnih stvari. Z takimi pogoji bodo številne kmetije pri investicijah izpadle. Predelovalni obrati so seveda nujni, a vire za to bi moralo iskati gospodarsko ministrstvo. Vključiti pa bi morali še regijski vidik. Podravje je na primer izrazito kmetijsko območje."
Anton Medved, Sindikat kmetov Slovenije
"Kmetje si moramo sami ustvariti skupno kmetijsko politiko, sicer bo dokument spisan po meri uradnikov. V drugem stebru potrebujemo več sredstev, a nikakor ne na račun prvega stebra. Če iz prvega vzamemo 150 milijonov, bo kmet propadel. Zagotovo bodo največ izgubile delovno aktivne kmetije in vprašati se moramo, kako bomo to nadomestili. Zmanjšali se bodo plačilna pravica in vezana plačila. Tudi vezano plačilo za mleko je nujno. Dati bi ga morali v tri kategorije, in sicer gorsko, višinsko in ravninsko mleko. Delež ekološkega kmetijstva je zastavljen preveč ambiciozno. Namesto 18 odstotkov bi moral biti okoli 13 odstotkov. Sistem uvajanja vavčerjev za izobraževanje je nesmiseln, saj je sredstev zanj premalo. Ta denar je zato bolje usmeriti v medgeneracijski prenos kmetij. V tem dokumentu pogrešam še definicijo aktivnega kmeta. To je osnova, ki jo moramo opredeliti."
Manj denarja za neposredna plačila
Kar 368 strani dolg dokument, ki bo določal smer razvoja kmetijstva v naslednjem obdobju, dviga veliko prahu. Glavna sprememba, ki se bo kmetov najbolj neposredno dotaknila, je prenos 150 milijonov evrov iz prvega v drugi steber. Ta denar bo tako iz neposrednih plačil iz naslova skupne kmetijske politike preusmerjen v ukrepe programa razvoja podeželja. Posledično to pomeni zmanjšanje višine proizvodno vezanih plačil, plačil shem za podnebje in okolje ter dopolnilne dohodkovne podpore za mlade kmete, vpliva pa tudi na višino proizvodno vezanega plačila.
Doris Letina, Zveza slovenske podeželske mladine
"Že od leta 2005 je delež mladih kmetov enak, manj kot 5-odstoten. Nujni so ukrepi, ki bodo mlade spodbujali h kmetijstvu. Tudi spodbujanje investicij pri tej starostni skupini je nujno. Vemo, da že zdaj kar 43 odstotkov vseh investicij opravijo mladi kmetje. Sistem, kako te mlade kmete financirati, je glavni izziv. Tu vidimo rešitve v brezobrestnih kreditih in garancijskih shemah. Tudi večji dostop mladih do kmetijskih zemljišč je izjemno pomemben. Zavedati pa se moramo, da je plačilo edini faktor, da bodo mladi na kmetiji tudi ostali. Pomemben dejavnik je prav tako urejen prenos kmetije. Treba je namreč poskrbeti tudi za prenosnike. Zdaj je to zamišljeno s pomočjo ukrepa mentorstva, pri čemer bi prenosniki dobili neka sredstva, a le za obdobje dveh let in pol. Ta ukrep je dober, a je zanj namenjenega premalo denarja. Prav zaradi neurejenega statusa prenosnikov številni s prepisom zavlačujejo."
Kot je pojasnil državni sekretar na kmetijskem ministrstvu Aleš Irgolič, bi ta prenos sredstev prinesel več možnosti za investicije, zlasti tiste, ki omogočajo boljše prilagajanje na podnebne spremembe. Kmetje se novih investicij sicer veselijo, a opozarjajo, da se to nikakor ne sme zgoditi na račun neposrednih plačil, saj bi mnogi kmetje brez teh plačil propadli. Izpostavili so še, da so investicijska sredstva namenjena naravovarstvenim vsebinam, nesorazmerno razdeljena in neuravnotežena glede na druge sektorje in vrste kmetovanja. Kritični so bili tudi do možnosti investiranja nekmetijskih infrastrukturnih projektov na podeželju, kjer bi pričakovali sredstva z infrastrukturnega in gospodarskega ministrstva.
Več prostora za varovanje okolja
Irgolič je še poudaril, da je treba pri oblikovanju nove kmetijske politike upoštevati vse zahteve Evropske unije, saj se prvič dogaja, da je pozornost usmerjena tudi na varovanje okolja, in to se dogaja po vsej Evropi, zato mi ne moremo biti izjema. V prvem stebru bo treba vsaj 25 odstotkov nameniti za okolje, v okviru sredstev za razvoj podeželja pa še dodatnih 35 odstotkov.
Matej Brezovnik, koroški kmet
"Imam gorsko kmetijo z dvesto glavami živine. Ukvarjam se predvsem s prirejo mleka, nekaj pa tudi z vzrejo za meso. Spremembe, kot jih predvideva trenutni predlog, za mojo kmetijo pomenijo konec. Glede na trenutno razmerje cen ekonomsko ne bi zdržali. Cene repromaterialov so visoke, prodajne cene pa nizke. Bojim se, da bi zaradi teh razmer počasi začele ugašati vse kmetije na Koroškem, razen tistih res velikih, ki imajo boljše obdelovalne površine. Hribovske kmetije bi zagotovo propadle. Po trenutnih spremembah bi sam izgubil za 60 odstotkov neposrednih plačil, glede drugega stebra pa sploh ne vem, ali bi pri razpisih prišel zraven. Zame bi to v skupnem pomenilo vsaj za 30-odstotni upad prihodkov. To pomeni, da bi zmanjkalo vse, kar je treba plačati za stroške dela in amortizacijo. Ob vseh krčenjih pa bi financirali nekmetijske projekte, kar bi morala biti stvar drugih proračunov."
Predlogi, ki jih predvideva dokument, so težki 1,2 milijarde evrov, usklajevanja pa bodo, kot kaže, še burna. Javna razprava naj bi se sicer končala v sredini avgusta, na ministrstvu pa upajo, da bodo do kmetijskega sejma Agra, ki bo konec avgusta, vključili pripombe vseh deležnikov. Do konca tega leta mora biti dokument usklajen in poslan v Bruselj.
