Dolg slovenske države se bo do konca leta 2024 povečal še za sedem milijard evrov na 44,3 milijarde evrov, vlada predvideva v proračunskih dokumentih za prihodnja tri leta. Fiskalni svet jo opozarja, da je pri dodatnem zadolževanju potrebna previdnost, saj razmeroma visoka raven dolga lahko ob morebitnih novih šokih oteži stabilnost delovanja fiskalne politike. Visoka raven dolga sektorja država in predvsem njegovo hitro povišanje sta v preteklosti praviloma nakazovala visoko verjetnost finančne in fiskalne krize.
"Opravka imamo z ekspanzivno fiskalno politiko, kar je v času epidemije pa tudi v prvih obdobjih okrevanja edino možno in tudi razumljivo. Vendar opozarjamo na to, da imajo fiskalne kapacitete svoje limite. Zaradi tega tveganje, da Slovenija spet postane tarča finančnih trgov, ni zanemarljivo. Zato fiskalni svet spodbuja vse deležnike, da imajo ob vsaki odločitvi, pri vsakem sprejetem ukrepu, v mislih tudi srednjeročno in dolgoročno vzdržnost javnih financ, ki Slovenijo ohranja na varni strani javnofinančne politike," je ob predstavitvi ocene fiskalnega sveta dejal njegov predsednik dr. Davorin Kračun.
Pravila EU dovoljujejo odstopanje od veljavnih fiskalnih pravil za obseg ukrepov, ki neposredno naslavljajo posledice krize, če to ne ogroža srednjeročne vzdržnosti javnih financ. "Če v skladu s tem ne upoštevamo protikoronskih ukrepov, večina kazalnikov za letos in v nekoliko manjši meri za prihodnje leto nakazuje precejšnja neskladja gibanj s pravili," je opozorila članica fiskalnega sveta Alenka Jerkič.
Pogoji za zadolževanje so trenutno sicer ugodni, kar je posledica izredne spodbujevalne politike Evropske centralne banke (ECB). Delež celotnega slovenskega javnega dolga, ki ga je ECB odkupila na sekundarnem trgu od marca lani do vključno marca letos, je drugi največji med državami z evrom. Zanašanje na nadaljevanje take spodbujevalne denarne politike do konca leta 2024 je po oceni fiskalnega sveta tvegano.
"Študije kažejo, da se dolg po krizah ne vrne na predkrizno raven, in to je še posebej tvegano. Zato fiskalni svet vnovič opozarja, da je v času ugodnih gospodarskih razmer nujno treba ustvariti dovolj velik manevrski prostor za fiskalne politike ob šokih. Tudi tokratna kriza je potrdila, da so lahko države z nižjo ravnijo dolga sprejele obsežnejše ukrepe pomoči," je razložil član fiskalnega sveta Tomaž Perše.
Države z nižjo ravnijo dolga so lahko sprejele obsežnejše ukrepe pomoči
Po zadnjih razpoložljivih napovedih bo stanje javnih financ Slovenije v letu 2024 med desetimi slabšimi med državami EU, saj naj bi bila rast primanjkljaja in dolga glede na predkrizno leto 2019 med najbolj občutnimi. Ob tem projekcije vlade, ki vodijo do postopnega zmanjšanja primanjkljaja do leta 2024, po oceni fiskalnega sveta niso povsem realistične, opozarja Alenka Jerkič. To velja tudi za načrte za črpanje evropskih sredstev. Do vključno leta 2024 naj bi namreč porabili več kot tri četrtine vseh nepovratnih sredstev, ki jih ima Slovenija na voljo v naslednjih desetih letih.
Napaka je prav tako, da vlada v proračunske dokumente za obdobje do konca leta 2024 ni vključila učinkov predvidene davčne reforme. "Načeloma je znižanje davkov tudi takšno, ki zniža stroške dela, koristno in hvalevredno. Toda informacija o tem, da se pripravlja davčna reforma, je prišla po predložitvi proračunskih dokumentov za prihodnja tri leta. Ko pregledamo te proračunske dokumente, ugotovimo, da ti ukrepi niso upoštevani," je dejal Davorin Kračun. Vedno, ko imamo opravka z davčno reformo, je po njegovih besedah treba biti pozoren na obe strani, tako na prihodke kot izdatke. Glede na to, da naj bi ta reforma kratkoročno znižala javnofinančne prihodke, se pojavi vprašanje, kako bo ta izpad nadomeščen. "Za zdaj niso bili objavljeni nikakršni verodostojni izračuni, ki bi nas prepričali, da ne bo prišlo do škode za vzdržnost javnih financ," opozarja Kračun.
Fiskalni svet opaža, da vlada v proračunskih načrtih za leti 2023 in 2024 predvideva dokaj skromno rast izdatkov. Pri tem ga skrbi, da ni navedla nikakršnih ukrepov, s katerimi bi lahko zadrževala rast izdatkov na tako nizki ravni, kot jih predvideva.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
