Kot da se je slovensko gospodarstvo znova ovedlo, da bi v državah nekdanje Jugoslavije, modno imenovanih Zahodni Balkan, lahko našlo pomembne trge. Slovenski politiki so sicer ves čas od razpada skupne države bili prepričani, da ta del Evrope najbolje poznajo, da brez Slovenije Zahodnoevropejci na Balkan sploh ne najdejo smeri. Ta prevzetna samozaverovanost je povzročila, da so nas Avstrijci, Nemci, Francozi, Čehi, Madžari in drugi mirno začeli prehitevati po levi in desni.{infobox-quote_full}159056{/infobox-quote_full}
Toda v zadnjih mesecih smo končno spet začeli dobivati spodbudne novice. Nova Ljubljanska banka (NLB) je izpeljala nakup največje srbske Komercijalne banke, Petrol je na hrvaškem kupil njihovega naftnega trgovca Crodux, slovenske železnice se tudi vozijo v to smer. Pred tem smo gledali promet v obratni smeri. Hrvaški in srbski investitorji so utrjevali položaj pri nas: od Šolaka, Kostića, Tedeschija, bil je interes za naše zavarovalništvo, pa seveda primer Agrokor in drugo.
Srbski trg ima potencial
NLB je 82,23-odstotni navadni lastniški delež v Komercijalni banki a.d. Beograd po kupoprodajni pogodbi s Srbijo kupila že v začetku lanskega leta, vendar se je zaključek transakcije zgodil lani proti koncu leta. To pa zavoljo tega, ker je NLB morala pridobiti še soglasja regulatorjev, med drugim Evropske centralne banke, Banke Slovenije in Narodne banke Srbije. Z NLB so lani sporočili, da je nakup omenjenega deleža znašal 387 milijonov evrov in je bil plačan v gotovini. S transakcijo je NLB okrepila prisotnost na trgih jugovzhodne Evrope in utrdila položaj največje bančne skupine s sedežem v tej regiji. Iz Srbije si NLB obeta okoli 24 odstotkov "razširjenih sredstev". K obstoječemu poslovanju NLB v Srbiji je Komercijalna banka dodala kar 770 tisoč aktivnih strank in največjo mrežo 203 poslovalnic v državi. Odvisne družbe kupljene banke v Bosni in Hercegovini in Črni gori bodo prav tako dopolnile ponudbo NLB na teh trgih. Kot je dejal predsednik uprave NLB Blaž Brodnjak, se je z omenjenim prevzemom "tržni delež NLB v Srbiji povečal na 12,1 odstotka glede na bilančno vsoto, s tem pa je NLB postala tretja največja bančna skupina v državi z edinstvenim položajem ene od vodilnih bank na trgih, kjer je NLB prisotna".{infobox-gray}159007{/infobox-gray}
V Beograd smo poklicali Mariborčana Branka Greganovića, predsednika upravnega odbora tamkajšnje NLB, da nam razloži pričakovanja ob nakupu: "Prevzem Komercijalne banke Beograd s strani NLB je pritegnil veliko pozornosti investitorjev iz Slovenije. Zato menim, da bo nedvomno dodatno spodbudil interes slovenskega gospodarstva za naložbe v Srbiji. V zadnjih nekaj letih res ni bilo opaziti posebnega povečanja zanimanja slovenskega gospodarstva za srbski trg, seveda pa je res tudi to, da je obseg gospodarskega sodelovanja med državama že zdaj na visoki ravni. Največ slovenskega zanimanja za Srbijo izhaja iz dejstva, da gre za potencialno najmočnejši gospodarski prostor v naši regiji. To je trg, ki ga slovenski gospodarstveniki dobro poznajo, in gre za ekonomijo, ki bo strateško pridobila z vstopom v Evropsko unijo. Pričakovati je tudi, da se bo interes slovenskih gospodarstvenikov za srbski trg povečal v postkoronskem obdobju, če bo Srbija izkoristila dejstvo, da je njena ekonomija s pandemijo manj prizadeta kot druge države v regiji in Evropi, in prednosti dostopa do cepiv proti covidu-19."
Generalova družba zdaj slovenska
Greganović se strinja, da so na drugi strani so tudi srbski gospodarstveniki v zadnjih desetih letih izkazali izjemen interes za investiranje v Sloveniji: "Njihov interes je bil zasnovan na oceni, da je zanje Slovenija najbližja pot do trgov Evropske unije in da je zaradi zgodovinskih povezav med državama v Sloveniji lažje sklepati dolgoročna poslovna partnerstva kot v drugih državah v Evropi. Mislim, da lahko pričakujemo, da se bo v naslednjem obdobju nadaljeval trend večjega interesa srbskih podjetij za investicije v Sloveniji."
V začetku leta je Petrol prevzel stoodstotni delež v hrvaški družbi Crodux derivati Dva z okoli 1150 zaposlenimi. S poslom je Petrol dobil 91 bencinskih servisov, družba v lasti poslovneža in nekdanjega hrvaškega generala Ivana Čermaka je predlani ustvarila 760 milijonov evrov prihodkov od prodaje. Čisti poslovni izid je bil 19,3 milijona evrov. Prav Čermak je leta 2013 za sto milijonov evrov kupil 63 bencinskih servisov avstrijskega OMV in v tekmi za ta nakup premagal Petrol.
Tržni delež Petrola na hrvaškem trgu se s tem nakupom poveča s 13 na 23 odstotkov. Skupaj ima Petrol v jugovzhodni Evropi poslej 601 prodajno mesto. Ob nakupu so iz Petrola sporočili: "Prevzem Croduxa je največja transakcija Petrola v zadnjih desetih letih in pomeni največje enkratno povečanje prodajnih mest v celotni zgodovini skupine." Cena nakupa ni znana. V preteklosti se je omenjalo 200 milijonov evrov, zavoljo slabšega poslovanja Croduxa v času epidemije pa naj bi Petrolu ceno celo uspelo še nekoliko zbiti.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
