Skupaj z Bosno in Hercegovino si je Slovenija prislužila prvo mesto na lestvici držav, ki vlagajo največ truda v zaviranje napredka v boju proti podnebnim spremembam. Neslavne nagrade že od leta 1999 na rednih letnih podnebnih konferencah podeljuje mednarodna mreža aktivistov Climate action network, na ceremoniji, v kateri ne želi sodelovati nobena država. In utemeljitev? "Slovenija želi financirati odvisnost od premoga v Bosni preko slovenske NLB, ki je delno v lasti države in delno Evropske banke za obnovo in razvoj (EBRD). Kaj takega je nemogoče! Ko tvoj brat trpi zaradi odvisnosti od drog, mu ne daš denarja za nakup še več droge," so zapisali aktivisti in dodali: "Medtem ko se svetovni voditelji zbirajo v Madridu, da bi naslovili podnebne spremembe z nižanjem emisij predvsem z ukinjanjem premoga in drugih fosilnih goriv in medtem ko se Evropa pripravlja, da postane prvi ogljično nevtralni kontinent na planetu, je sramota, da evropska banka deluje v obratni smeri."
Na dogajanje so v začetku decembra nevladniki že opozorili. "Ponujeno posojilo slovenske banke NLB in italijanske banke Intesa Sanpaolo za gradnjo kontroverznega sedmega stebra termoelektrarne v Tuzli zaradi pravnih in ekonomskih vprašanj predstavlja resno tveganje za banki in njune delničarje," so v pismu vodstvu slovenske banke sporočili predstavniki nevladnih organizacij.
Družba Elektroprivreda Bosne i Hercegovine (EPBIH) je prejela le eno ponudbo za 75 milijonov evrov vredno posojilo za gradnjo omenjenega obrata. Ponudbo je sestavil konzorcij treh bank, poleg že omenjenih, je zraven še ruska Sberbanka.
